Kot kaže, ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA) ni dovolj na milijone terabajtov zbranih podatkov, ki jih pridobiva s prečesavanjem elektronske pošte in vdiranjem v druge sfere zasebnega življenja ljudi. Očitno potrebujejo tudi »orke pod krinko« (virtualni liki v spletni igri World of Warcraft). Infiltriranje agentov NSA in njene sestrske organizacije, britanskega vladnega centra za komunikacije (GCHQ), v tovrstne igralne sisteme, kjer sodeluje po več deset milijonov ljudi, je razkril dokument iz leta 2008, ki ga je obelodanil žvižgač Edward Snowden.
V svoje vrste vabijo z igrami
Tajni agenti torej prek likov v igrah spremljajo druge igralce, nekatere pa celo skušajo rekrutirati v sodelovanje in razkrivanje podatkov. Agenciji naj bi tudi posegli v zasebnost uporabnikov igralnih konzol XboX Live, ki jo uporablja že 48 milijonov posameznikov. V omenjenem razkritem dokumentu je navedeno, da so virtualne skupnosti bogat prostor uporabnikov, kjer se lahko različne teroristične združbe skrijejo in brez težav kujejo svoje zlovešče načrte. Iz dokumentov sicer ni razvidno, kako sta agenciji pridobivali podatke uporabnikov, kakor tudi ne, kako so nadzor zagotovili zgolj nad terorističnimi osumljenci, ne pa tudi nad nedolžnimi uporabniki.
Število virtualnih agentov pod krinko naj bi bilo celo tako veliko, da je NSA morala ustanoviti poseben oddelek, ki je usmerjal delo agentov, da ti niso vohunili drug za drugim. »Delo agencije GCHQ poteka v skladu s strogimi pravnimi okvirji, ki omogočajo izvajanje zgolj nujnih in proporcionalnih operacij. Nad našim delom poteka strog nadzor,« pa je pojasnil predstavnik britanske agencije.
Zaskrbljenost preiskovalnih agencij nad izrabo videoiger v zle namene izhaja med drugim tudi iz primera islamistične združbe Hezbolah, ki je ustvarila svojo videoigro Special Force, z njo pa razširja svoje radikalne ideje. Razkriti dokument poleg tega navaja, da so ekstremisti zamisel sicer dobili pri ameriški vojski, ki v svoje vrste prav tako vabi s pomočjo 3D-strelske igre America's Army.
Protestov proti nadzoru vse več
Nad širšo stopnjo tajnega nadzora agencij NSA in GCHQ je zgroženih tudi 500 vodilnih svetovnih pisateljev, ki so svoje negodovanje izrazili v peticiji. Podpisniki, med njimi tudi nekaj Nobelovih nagrajencev, pozivajo Organizacijo združenih narodov k sprejemu mednarodne konvencije, ki bi preprečila nadaljnjo degradacijo družbe in demokracije. Vohunjenje za milijoni posameznikov je po njihovem mnenju prekoračilo vse sprejemljive meje, saj postajamo vsi potencialni osumljenci, to pa maje temelje, kako naj družba deluje.
Njihovi pobudi so se pridružili tudi tehnološki velikani, kot so Google, Apple, Microsoft in Facebook. V odprtem pismu so ameriškega predsednika Baracka Obamo pozvali k sprejemu spremembe ameriškega zakona o nadzoru, ob čemer zahtevajo mednarodno prepoved množičnega zbiranja podatkov. Na tak način naj bi povrnili zaupanje javnosti v splet. »Razumemo, da ima vlada dolžnost varovanja svojih ljudi, a so letošnja razkritja pokazala na nujnost reforme vladnega nadzora po vsem svetu,« so zapisali. »V veliko državah se je porušilo ravnovesje v prid vlade in v škodo pravic posameznika, ki so zapisane v ustavi. To nam jemlje svobodo, ki jo vsi tako cenimo. Čas je za spremembe,« so pozvali.
