»Ljudje smo edinstveni, saj ustvarjamo dolgoročne vezi s predstavniki lastne vrste,« je za Live Science povedal Nicholas Christakis, sicer sociolog na univerzi Yale, ki je sodeloval na pri raziskavi, objavljeni v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences . »Zakaj počnemo to? Zakaj imamo prijatelje? Ne samo to, raje imamo družbo ljudi, ki smo jim podobni.«
Prijatelji so kot sorodniki četrtega kolena
Podatke o podobnosti DNK sekvenc med prijatelji so dobili med raziskavo o rizičnih faktorjih za srčne bolezni, ki jo izvajajo v mestu Framingham v Massachusettsu. Raziskovalci so si ogledali DNK podatke ljudi in beležili, kdo je prijatelj s kom. Da bi se izognili težavi genske podobnosti zaradi družbenih faktorjev, ker se številni ljudje pogosteje družijo s predstavniki svoje etnične skupine, so se odločili raziskavo izvesti na etnično homogenem belskem prebivalstvu.
Po 1,5 milijona analiziranih genetskih markerjih genskih variacij in primerjavami med 2 tisoč ljudmi, ki niso biološko v sorodu, so ugotovili, da so imeli prijatelji gensko sorodnost, ki je primerljiva s sorodniki četrtega kolena. Da bi bila raziskava še bolj zabavna, pa so ugotovili, da je bil gen, ki so si ga prijatelji delili, odgovoren za delovanje olfaktornih receptorjev oziroma voha. Kaj to pomeni o pomembnosti podobnega okusa pri prijateljstvu, je na tej točki predvsem zabavna špekulacija.
Genska podobnost je pomembna za izkoriščanje evolucijskih prednosti
Raziskovalci ob tem namigujejo, da je izbiranje prijateljev s podobnimi genskimi lastnostmi lahko imelo vpliv na evolucijo človeka. Zelo dober pokazatelj razlogov za to je govor. »Predstavljajte si, da ste prva oseba na planetu, ki lahko govori,« pojasnjuje Christakis in dodaja, da vam ta sposobnost prav nič ne bi pomagala v evolucijskem smislu, če ne bi imeli sogovorca.
Deljenje predispozicij, kot je predispozicija za govor, je namreč nujni pogoj za ustvarjanje družbenih koevolucijskih sistemov, ki prinašajo prednost v primerjavi z evolucijskimi konkurenti. Eden od primerov je govorjen jezik, ki iz sposobnosti oglašanja ustvari sposobnost prenašanja kompleksnejšega sporočila med posamezniki, ki si delijo potrebne predispozicije. Takšno iskanje podobnosti v predispozicijah naj bi po raziskavi tudi vplivalo na tvorjenje prijateljstev.
