S čipi v glavi bomo podobni robotom

»Ko se usmerimo v človeka in govorimo o njegovih možganih, o njegovi psihi, je vsakega od nas strah, kaj nam bo prinesel tehnološki razvoj. Danes gre na srečo vsaj medicina v svojem razvoju z roko v roki z bioniko, tako da so pri vseh novostih vzpostavljene neke varovalke oziroma etične meje. Te meje pa žal rušijo tisti, ki želijo naše življenje na vsak način spremeniti. To so posamezne multinacionalke ter vojaške in vesoljske ustanove. Slednje si denimo želijo napraviti človeka takšnega, da bo zdržal vse izzive, če bo denimo potoval na Mars. Kozmonavte bodo z Zemlje nadzirali prek vmesnikov, ki jih bodo imeli nameščene v možganih. Računalniki v vesoljskih centrih bodo odčitavali njihove možganske reakcije in jih imeli pod nadzorom. Znanost bo s pametnimi vmesniki posegala globoko v človeka. Kje bo meja, je ta trenutek težko napovedati.«

To ne obstaja samo v ZDA, ampak tudi v Evropi in drugod po svetu. V neposredno bližino možganov vgradijo vmesnik ali pa na lobanjo namestijo elektrode, ki odčitavajo različne elektromagnetne reakcije možganov in jih ustrezno procesirajo, da lahko krmilijo različne naprave. Nekdo, ki zaradi bolezni ali poškodbe ne more premikati rok in nog, lahko na tak način z mislimi preklaplja televizijske kanale in upravlja tudi številne druge funkcije. Miselne ukaze prek možganskih vmesnikov pa je mogoče povezati tudi s humanoidnimi roboti in sofisticiranimi napravami. Robot lahko torej bolniku na njegovo »miselno željo« iz hladilnika prinese sok, ga popraska po hrbtu oziroma izvede neko drugo želeno aktivnost. Vem, da se sliši silno nenavadno, ampak to je danes žal resničnost.

Zelo žalostno je, da bionike pri nas večina ljudi res ne pozna, pa čeprav gre za izjemno pomembno vedo, ki človeštvu obljublja veliko dobrega in se je v svetu že zelo uveljavila. Bionika je veda, ki se ukvarja s preučevanjem naravnih sistemov in spoznanja prenaša v tehnični svet oziroma išče odgovore za tehnične probleme v naravnem okolju in sistemih. Poklic bionika je poklic prihodnosti in poklic s prihodnostjo. Gre za vedo, ki nas edina lahko približa nazaj naravi in človeku omogoči, da se bo dejansko začel učiti od naravnih sistemov in si začel graditi prijaznejši svet. Bionika je torej močno povezana s človekom, z njegovim telesom in miselnostjo. Na področju pametne protetike in vsadkov si prizadeva, da te stvari ne bi slabo vplivale na človeka. Žal pa zlorab tudi na tem področju ne bomo mogli preprečiti. Če bi ljudje vedeli, kaj vse danes na svetu že obstaja, bi se zgrozili.

Nočem pretiravati ali strašiti, toda dejstvo je, da imamo danes na svetu ogromno znanstvenikov, ki delajo v odličnih laboratorijih pod izjemno dobrimi pogoji. Nekatere multinacionalke finančno podpirajo znanstveni razvoj, ki bo prinesel možnost drugačne, psihološke vojne, v kateri bo lahko človek miselno nadzoroval sovražnika. Že zdaj so razviti vmesniki človek-človek, s pomočjo katerih lahko dva komunicirata prek miselnih ukazov. Te stvari so sicer še v fazi preizkušanja, v resničnost pa jih bo prinesel internet naslednje generacije, še zlasti internet stvari (internet of things). Čez deset let namreč klasičnega interneta, kot ga zdaj poznamo, ne bo več. Vse bo delovalo na platformah interneta stvari.

Točno tako. Takšno komunikacijo imenujemo Machine to machine (M2M). Vse naprave, ki jih imamo v gospodinjstvu, bodo med sabo komunicirale, mi pa jih bomo nadzirali preko pametnih telefonov ali drugih naprav. V večjih sistemih, kot so denimo skladišča z več milijoni izdelkov, bodo naprave same naročale izdelke, lastnika obveščale, kateri izdelki niso več tržno zanimivi in podobno.

To je eno najtežjih vprašanj. Tehnološki razvoj naj bi služil blaginji človeštva, ampak kljub temu se lahko vprašamo, kaj bomo naredili sami s sabo. Obremenjeni bomo s tehniko, zasebnost in pristnost bosta izginili. V preteklosti sem že velikokrat omenil, da se bomo v prihodnosti počutili kot roboti. Vedno bolj bomo podobni robotom, oni pa nam. Sploh se ne zavedamo, kako zelo smo že zdaj odvisni od novih tehnologij. V trgovini kupujemo z magnetno kartico, tako da lahko vsak trgovec ve, kakšne so naše nakupovalne navade. Ve tudi, koliko alkohola smo denimo kupili. Podatki, ki se zbirajo na Googlu in pri drugih internetnih velikanih, se dajo uporabiti za natančno analizo človeka. Podjetja bodo denimo lahko kandidata za službo natančno preverila. Plačala bodo za izdelavo vaše osebne kartoteke, iz katere bo razvidno, kakšen človek ste in k čemu ste nagnjeni, kakšno hrano kupujete, koliko alkohola spijete, kdaj vam je standard padel. O vas bodo vedeli več, kot veste vi sami o sebi.

Tudi na tem področju bo imela bionika pomembno vlogo. Človek lahko zaradi različnih bolezni izgublja spomin. Kmalu mu bodo lahko pomagali tako, da bodo v njegove možgane vgradili biološke čipe, s pomočjo katerih se bo lažje spomnil preteklih dogodkov. To imenujemo memoristorska tehnologija. Memoristorski elementi delujejo približno tako kot možganske sinapse. Že danes je mogoče z biomemsi, ki jih vgrajujejo v možgane, preprečiti padavico in nekatere druge zdravstvene težave. S podobnimi, nekoliko drugače skonstruiranimi čipi, bodo lahko v prihodnosti preprečili Alzheimerjevo bolezen in še vrsto drugih. Tako kot imamo danes zobne vsadke, bomo nekoč imeli očesne vsadke oziroma vsadke za vse vitalne človeške organe. To je le še vprašanje časa. Uradna znanost ne bo vsega priznala, vendar sem prepričan, da na tak način že zdaj zdravijo nekatere brezupne bolezni. Depresije nekoč zagotovo ne bodo zdravili samo z zdravili, ampak z bioničnimi pripomočki in sistemi. To bodo neke vrste generatorji, ki bodo ustvarjali harmonizirano stanje možganskega valovanja. To valovanje bo človeka sproščalo. Že v preteklosti so poznali ustvarjanje belega šuma. Če je radijski sprejemnik na tiho šumel, je bilo to za človeka pomirjajoče. S skeniranjem možganov so znanstveniki ugotovili, da se pri določeni glasbi v človeških možganih vzpostavi takšno vzburjeno stanje kot med spolnim odnosom. Možganski analitiki – to bo prav tako poklic prihodnosti – bodo znali presoditi, kaj bo na določenega človeka vplivalo tako pomirjajoče, da ne bo potreboval zdravljenja z zdravili in drugimi agresivnimi metodami. Tudi pametni telefon bo lahko hitri indikator našega počutja. Že danes nam zaznava utrip in še kaj drugega, v prihodnosti pa bo opravil preliminarne medicinske analize in jih posredoval našemu zdravniku. Prišli smo torej v svet vseprisotnih tehnologij.

Zelo me skrbi. Že zdaj brez pametnega telefona zvečer ne gredo v posteljo. Mladi so od telefona tako odvisni, da ga uporabljajo celo med seksom, namesto da bi se posvetili ljubljeni osebi. To mislim povsem resno in lahko brez zadržkov zapišete. Moderne elektronske naprave, povezane z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami, so človeka zastrupile. Slabo je, ker se nam to ne zdi nič kaj slabega. Sploh se ne zavedamo, da takrat, ko govorimo po mobilnem telefonu, naprava oddaja posebno močno valovanje, ki vpliva tudi na možgane. Tudi če znanost tega ne bo priznala, je dejstvo, da je to škodljivo zdravju. Odbor za znanost in tehnologijo je letos na Mednarodnem obrtnem sejmu predstavil nove tehnologije, tehnološke procese in nove, perspektivne poklice, med katerimi izstopa poklic bionika. Predstavili smo smernice interneta stvari, računalništva v oblaku, področje komunikacije s stroji in različnimi napravami, med drugim tudi najsodobnejšo 3D-tehnologijo. S predstavitvijo smo želeli poudariti, kako zelo pomembno je povezovanje gospodarstva in akademsko-znanstvene sfere. Bil sem vesel in ponosen, ker nas je komisija Celjskega sejma nagradila z zlatim priznanjem.