»Živio, komet!« Tako je Evropska vesoljska agencija (ESA) včeraj naslovila sporočilo o tem, da je njena sonda Rosetta kot prva v zgodovini priletela do kometa in začela krožiti okoli njega. Na oddaljenosti 405 milijonov kilometrov od Zemlje bo zdaj analizirala komet z imenom 67P/Čurjunov/Garasimenko in iskala odgovore o zgodovini sončnega sistema, morda celo izvoru življenja. Predvidoma 11. novembra bo ESA skušala postaviti še en mejnik: pristati na površini tri krat pet kilometrov velikega kometa.
Iskanje podobnosti z vodo na Zemlji
Znanstveniki ESA so po desetih letih čakanja z napetostjo pričakovali včerajšnji trenutek, na katerega so čakali od izstrelitve sonde leta 2004. »Zdaj smo tam! Evropska Rosetta je prva sonda v zgodovini, ki se je srečala s kometom, kar je prelomni dosežek v raziskovanju našega izvora. Delo se lahko začne,« je dejal direktor ESA Jean-Jacques Dordain.
Kometi so skupki ledu, prahu in kamnitega materiala, ki so nastali ob začetku sončnega sistema pred 4,5 milijarde let. S seboj naj bi zato nosili podatke o sestavi prvotnega oblaka oziroma meglice, iz katere so nastali Sonce in planeti. Po nekaterih domnevah naj bi z njimi prišle na Zemljo voda in sestavine za življenje. Kot navaja ESA, so minula opazovanja kometov pokazala, da vsebujejo zapletene organske molekule, bogate z ogljikom, vodikom, kisikom in dušikom, ki sestavljajo temeljne sestavine življenja, namreč aminokisline in nukleinske kisline. »Mnoga temeljna vprašanja o teh skrivnostnih telesih so še brez odgovora in Rosetta jih bo z analizo na kraju samem poskušala najti,« so zapisali v britanski vesoljski agenciji, ki sodeluje pri projektu. Z instrumenti bodo analizirali tudi led na kometu. Znano je, da pride v oceanih na Zemlji na 6420 atomov vodika en atom devterija (vodikovega izotopa). To razmerje je odvisno od okolja. Če bi torej v ledu kometa odkrili podobno razmerje, bi to potrjevalo teorijo, da kanček vode na Zemlji izvira iz vesolja, navaja ESA.
Rosetta bo na kraju dogajanja opazovala tudi obnašanje kometa, ko se približa Soncu. To bo ključni del misije. Tedaj se zaradi vročine začne taliti led, zato nastaneta plinasta in prašna ovojnica (koma) in značilen rep, ki je včasih viden s prostim očesom tudi z Zemlje (najbolj znan je Halleyjev komet). Komet 67P, ki sta ga leta 1969 odkrila ukrajinska astronoma, ne bo viden s prostim očesom, ampak bo za to potreben vsaj srednje zmogljiv teleskop. Komet bo najbliže Soncu avgusta prihodnje leto.
Pristanek s harpuno
Rosetta je po izstrelitvi marca 2004 prepotovala 6,4 milijarde kilometrov. Za pospeševanje je izkoristila Zemljino in Marsovo gravitacijo. Med posebno nevarnim delom je nad površino rdečega planeta letela vsega 250 kilometrov ter se nato približala tudi orbiti Jupitra. Leta 2011 so jo za poltretje leto poslali na »zimsko spanje« oziroma hibernacijo, ker je bila preveč oddaljena od Sonca, da bi njene sončne celice lahko zbrale dovolj energije. Spet so jo na polno zagnali januarja letos, ko se je začela približevanje kometu. Že med približevanjem je na Zemljo poslala vrsto fotografij, ki so med drugim pokazale, da je komet verjetno tvorba dveh velikih jeder in ima nepričakovano obliko, zaradi katere so mu nadeli vzdevek gumijasta račka. Ocenili so tudi, da je povprečna temperatura kometa –70 stopinj Celzija.
Približevanje kometu in zmanjšanje hitrosti sonde je bilo po navedbah znanstvenikov ESA zelo zahtevno tudi zato, ker signal do nje pri tej oddaljenosti potuje več kot 22 minut. Relativno hitrost glede na komet so morali znižati z 2700 kilometrov na uro na en meter na sekundo. Zdaj sonda leti ob kometu v oddaljenosti sto kilometrov, počasi pa jo bodo zmanjšali na trideset kilometrov. Predvidoma novembra bo sledil pristanek z modulom Philae. Avgusta bodo določili pet mest in septembra izbrali najprimernejše. To bo nekoliko zahtevnejše zaradi oblike kometa, dotlej pa bodo morali tudi ugotoviti sestavo in trdnost površine, ki je bolj ali manj neznana. Philae bo pristal tako, da bo v komet izstrelil dve harpuni in se nato povlekel na njegovo površino. Tam bo pristajalni modul, ki nosi deset instrumentov, med drugi zavrtal triindvajset centimetrov globoko, torej pod površinsko plast nabranega prahu, in ugotavljal sestavo jedra.
Ameriška Nasa je leta 2001 kot prva izpeljala pristanek na asteroidu. Ti se od kometov razlikujejo po sestavi in nimajo repa ter letijo bliže Zemlji. Obojih je verjetno na milijone ali milijarde, le da je asteroidov odkritih pol milijona, kometov pa le nekaj več kot pet tisoč.
