Da ne bo pomote – Lumia 1020 je čistokrvna Nokia, ki jo od ostalih podobnih modelov loči zgolj izbočena leča kamere na zadnji strani. Lepo oblikovano ohišje se poda v dlani, čeprav je telefon nekoliko preširok za uporabo zgolj z eno roko (ohišje je širše od podobnih konkurenčnih naprav) . Zaslon sicer po diagonali meri 4.5 palcev, vsebine pa prikazuje v ločljivosti 1280 x 720, kar je nekako značilna stalnica za večino mobilnikov višjega razreda.

Lumia 1020 tehta 158 gramov, kar pomeni, da ni ravno najlažja, vendar ta podatek med uporabo nikakor ni moteč. Še manj pripomb imamo nad delovanjem naprave. Je bliskovito odzivna in z lahkoto se zoperstavi tudi intenzivnejši večopravilnosti. Za to poskrbi 2 GB delovnega spomina in dvojedrni 1.5 GHz procesor . Na napravi sicer ni možna razširitev pomnilnika z dodatnimi karticami, zato se moramo zadovoljiti z 32 GB vgrajenega spomina.

Operacijski sistem? Pa saj veste… Nokia > Windows. Že večkrat smo negodovali nad njim, vendar smo se vseeno malce omehčali. Najbrž k temu pripomore zanimiva naprava, na kateri deluje. Pa saj v resnici z njimi ni čisto nič narobe – videti so zanimivi, upravljanje je dokaj intuitivno, zaplete se pa vedno pri aplikacijah. Te za Windows preprosto niso tako dovršene kot jih lahko najdemo v spletnih trgovinah za Android ali iOS. Že Windows aplikacija za Facebook je polna malih »hroščev«, ki uporabnika pogosto zmotijo. Pravega Instagrama pa tudi še vedno ni (če se dotaknemo le nekaj najbolj očitnih pomanjkljivosti).

Kamera

Vendar za tistega, ki si bo omislil Lumio 1020 operacijski sistem najbrž ni najbolj pomembna zadeva. Bo pa vsekakor kamera.

Ta je, kot že rečeno, precej velika, saj na zadnji strani telefona kuka iz ohišja. Ob leči najdemo Xenon bliskavico, ki na fotografijah ustvari učinek naravne svetlobe (na primerljivih mobilnikih najdemo LED bliskavice, ki pustijo umetno-modrikast učinek).

Fotografije so po pričakovanjih odlične. Zajemamo jih preko aplikacije Nokia Pro Cam, ki malce spominja na DSLR kamere. Omogoča namreč nastavitev številnih parametrov, kot je ISO izpostavljenost, svetlost slike ipd.

V osnovi fotografiramo s 5 MP ločljivosti. Če nastavimo razmerje slike na 16:9, potem v ločljivosti 34 MP, če pa v razmerju 4:3, potem v ločljivosti 38 MP. Najmanjše fotografije so primerne za takojšnjo obdelavo na mobilniku (na voljo imamo nekaj odličnih pripomočkov za mobilni »photoshop«), fotografije večjega formata pa je potrebno prej prenesti na računalnik, če jih želimo obdelati in objaviti – velikost datotek namreč presega mejo, ko so te primerne za deljenje in pošiljanje v medmrežje.

Kamera na Lumii 1020 deluje tako, da za eno slikovno točko uporabi več dodatnih točk. Senzor z ločljivostjo 41 MP tako zajame fotografijo v ločljivosti 5 MP, ki pa je veliko bolj jasna in izostrena. Težko razumljivo? Več si lahko preberete tukaj.

http://i.nokia.com/blob/view/-/2723846/data/1/-/Lumia1020-whitepaper.pdf

Pograjamo lahko le hitrost delovanja kamere – predvsem pri začetnem zagonu in med zajemanjem več posnetkov zaporedoma. Tu je še veliko prostora za izboljšave. Počasnost je namreč davek tako velikih datotek, ki jih mora naprava obdelati.

Pohvaliti gre tudi pomočnik za fotografiranje, ki nam po korakih predstavi zmogljivosti in funkcionalnost kamere.

Kamera je torej glavni adut tega telefona. Pa ga je smiselno kupiti namesto kompaktnega fotoaparata? Vsekakor. Smiselno kupiti namesto DSLR? Ne. Pomembno je tudi vprašanje, ali ste pripravljeni obdelovati velike fotografije na računalniku, ali pa vam je najpomembnejše, da svoje posnetke na hitro delite na spletu? Vse to so kriteriji, ki bi jih moral potencialni kupec pri sebi predhodno razčistiti.

Cena: 733 evrov

Zajete slike: