AMS nadzira nebo in išče visoko nabite delce oziroma kozmične žarke. Opazil je dokaze, ki bi lahko potrjevali, da prihaja do trkov temne materije s samo seboj v procesu imenovanem anihilacija.
Temna materija sestavlja večino vesolja. Neposredno ni vidna, tudi s teleskopi ne, kljub temu pa strokovnjaki vedo da je tam zaradi gravitacijskega vpliva, ki ga ima na materijo, ki jo lahko vidimo. Za primer, galaksije se ne bi mogle gibati in rotirati tako kot se, če ne bi bilo temne materije, da bi jih držala v njihovih oblikah.
AMS pa je neke vrste pospeševalec delcev in so ga celo poimenovali ''vesoljski LHC'', po velikem hadronskem trkalniku v Cernu. Po vesolju išče posredne meritve lastnosti temne materije. Šteje število elektronov in njihovega nasprotja, pozitronov. Teorija namiguje, da bi se morale sprostiti cele prhe teh delcev na področjih, kjer delci temne materije trčijo med seboj in se uničujejo.
V raziskavi strokovnjaki navajajo, da je AMS opazil presežek pozitronov, kar je tudi pričakovan rezultat, če bi se v vesolju nekje res dogajala prej omenjena anihilacija. Pozitroni, še dodajajo, na AMS letijo od povsod iz vesolja, ne le iz ene lokacije. To potrjuje, da ne gre za točno določene lokacije, kjer bi se lahko dogajalo nekaj, kar bi jih pošiljajo v to smer, temveč letijo iz povsod – torej pravzaprav od tam, kjer naj bi se nahajala tudi temna materija.
Kljub novim ugotovitvam pa znanstveniki opozarjajo, da bo trajalo še nekaj časa, najverjetneje več let, preden bodo lahko popolnoma opisali in razložili omenjeno skrivnostno komponento vesolja.
