Ali je cena res tista, ki odtehta uporabo določene programske opreme, ali je dragocenejši vaš čas? Nedavni dogodki, ki jih je pred leti sprožilo tovrstno varčevanje, kažejo v prid temu, da alternative, četudi so cenejše, niso vedno najboljša rešitev. Leta 2004 so na primer v nekaterih mestih, med njimi je bil denimo tudi München, v javni upravi prešli na odprtokodne rešitve in tako zmanjšali stroške, ki bi jih sicer odšteli za Microsoftove licence. Toda prav v tem nemškem mestu, ki se je še leta 2009 hvalilo, da je z uporabo openofficea prihranilo 11 milijonov evrov, se je izkazalo, da alternativa v obliki linuxa ni najbolj praktična.
Trume sitnih uslužbencev
Pred približno dvema tednoma so münchenske mestne oblasti objavile poročilo, v katerem piše, da bo mestni svet ustanovil ekspertno skupino, ki bo dokončno odločila, ali naj se München na osebnih računalnikih dokončno odpove linuxu. Namestnik župana Josef Schmid je celo izjavil, da odločitvi o prehodu na Microsoftova orodja ne bi nasprotoval. Sodu so izbile dno nenehne pritožbe zaposlenih, ki pravijo, da zaradi uporabe odprtokodnih orodij trpi njihova produktivnost. Največjo težavo predstavljajo pretvorbe formatov, ko poslujejo s partnerji zunaj Münchna, saj ti večinoma uporabljajo Microsoftova orodja. Pri računalniški reviji Monitor odprtokodno skupnost sicer podpirajo, saj menijo, da že vrsto let ponuja zelo dobrodošlo konkurenco plačljivim izdelkom, poleg tega pa na marsikaterem področju ponuja tudi boljše rešitve. Urednik Monitorja Matjaž Klančar kot primera te vrste navaja spletni strežnik apache in linux kot strežniški operacijski sistem, ki danes poganja večino strežnikov v internetu: »Na linuxu in drugih odprtokodnih projektih navsezadnje temeljijo tudi največji spletni servisi, kot so Google, Facebook in Amazon. Tudi operacijski sistem android ima vgrajeno linuxovo jedro, kar pomeni, da imamo linux v vsakem žepu. Po drugi strani pa je posiljevanje uporabnikov z nečim, česar nočejo imeti, neproduktivno. Predstavljam si, da se je v münchenskih javnih službah v desetih letih preprosto nabralo preveč uporabnikov, ki so bili pri svojem delu nezadovoljni s programsko opremo, ki so jim jo administrativno dodelili, in zato so morale mestne oblasti pač popustiti. Razprava o tem, zakaj so bili nezadovoljni, je seveda mogoča in popolnoma legitimna. In na koncu bi skoraj zagotovo prišli do dejstva, da ima Microsoft na področju osebnih računalnikov, operacijskega sistema in pisarniškega paketa s programoma word in excel dejansko pač monopol. Še vedno.«
Vrsta za Microsoftov Office
Klančar meni, da imaš težave, če ves svet okoli tebe uporablja neko (Microsoftovo) orodje, ti pa si prisiljen uporabljati program, ki je le bolj ali manj slab približek. »Dejstvo je, da sta openoffice ali libreoffice več kot dovolj dobro orodje, čeravno slabše od Microsoftovega officea, če ga uporabljaš sam in si dokumente izmenjuješ z uporabniki tega istega paketa. Takoj, ko moraš z njim delati na kompleksnih dokumentih, ki so bili narejeni na Microsoftovih paketih, pa odpove. Dokumenti razpadejo. Pisave so drugačne, barve so premaknjene, slike niso tam, kjer bi morale biti, kompleksne formule se ne izračunavajo in podobno. Saj je res, da je razlog vsega tega to, da Microsoft uporablja svoj format dokumentov, katerega opisa ne deli s svojo konkurenco. Toda mene kot uporabnika ne zanima, zakaj je tako, vem samo to, da imam težave,« pojasnjuje urednik Monitorja in navaja, da na linuxu ni ustreznega oziroma ustrezno dobrega nadomestka za paket exchange/outlook, ki omogoča sodelovanje uporabnikov, skupne koledarje in podobno. Poleg tega imajo njegovi uporabniki še vedno težave s priklapljanjem svojih pametnih telefonov.
Klančar zaključuje, da za neko mesto ali občino ni pomembno, koliko več stane Microsoftovo okolje, saj je ta denar nepomemben v primerjavi z nezadovoljstvom uporabnikov in posledično njihovo nižjo produktivnostjo: »Tudi pri nas smo se pred leti odločili, da bodo vsi novinarji uporabljali le openoffice, ki smo ga namestili na kakšnih deset računalnikov. Na koncu so vsi čakali v vrsti pred edinim računalnikom, ki je imel nameščen 'pravi' Microsoftov office, ker je bilo z njim najmanj težav. Kot administratorji smo obupali, popustili uporabnikom in vsem namestili Microsoftova orodja.« Podobno mnenje ima tudi poznavalec in razvijalec informacijske tehnologije Davor Hafnar, ki pravi, da je za organizacije strošek nakupa programske opreme pogosto hitro upravičen. Vseeno pa po pisarnah pričakuje več računalnikov z različnimi linuxovimi distribucijami, kot jih je bilo včasih. »Elektronska pošta, beleženje ur, naročanje, načrtovanje, koledarji, komunikacija ter drugi interni programi se vse bolj selijo v oblak. Potreben je le še spletni brskalnik, zato je pri številnih podjetjih že povsem vseeno, kateri operacijski sistem uporabljajo zaposleni; na sosednjih mizah v isti pisarni lahko brez težav sobivajo okna, ubuntu in OS X,« dodaja Hafnar.