Ime prevare izvira z Japonskega, kjer se je prvič pojavila, in preprosto pomeni prevara enkratnega zvonjenja. Prevaranti s pomočjo računalnika pokličejo veliko število naključnih telefonskih številk, ko je povezava vzpostavljena, pa računalnik poskrbi, da prekine že po prvem zvonjenju. Kdor zgrešeni klic vrne, najpogosteje naleti na plačljivo telefonsko številko v tujini, centralo z oglasnimi sporočili ali pa številko v satelitskem omrežju. Pri Telekomu Slovenije opozarjajo tudi na primere, ko so vrnjeni klici uporabnike uvrstili v čakalnice telefonskih klepetalnic, ki so od njih zahtevale posebna gesla. Različica goljufije wangiri se lahko pojavi v obliki SMS-sporočila, ki uporabnika prav tako nagovarja h klicu na priloženo telefonsko številko.
Vodja oddelka za izterjavo in preprečevanje zlorab pri Simobilu Aleš Mavec pravi, da v zadnjem času sicer niso dobili večjega števila prijav, a dodaja, da se tovrstni poskusi zlorab občasno dogajajo. Zaradi razmeroma slabe splošne ozaveščenosti o problematiki klicev wangiri pa se pojavljajo tudi pretirani opisi posledic. Precej pogosto se pojavljajo strašljive zgodbe, da so uporabniki naslednji mesec prejeli vrtoglave račune tudi v višini več tisoč evrov. Razširjena je tudi zgodba, da uporabnik, ko enkrat zlonamerno telefonsko številko pokliče, klica ne more več prekiniti.
»Nikakor ne drži, da se klica ne da prekiniti,« pojasni Mavec. »Prekine se ga z rdečo tipko oziroma drugim ukazom na telefonu, kot vsak drug klic. Če klica nihče ne prekine, kar je človeška napaka, potem ta lahko zaradi sistemskih omejitev traja največ dve uri. Potem klic avtomatsko prekine naša centrala. Cena je v tem primeru lahko visoka, ne more pa priti do nekaj tisoč evrov.«
Sodobne prevare izvirajo iz 16. stoletja
Čeprav je bojazen, da bi z vrnitvijo tovrstnega klica lahko ustvarili vrtoglav telefonski račun, po zagotovilih slovenskih operaterjev odveč, pa to ne pomeni, da pozornost ni potrebna, čeprav smo pri telefonskih klicih običajno precej manj kritični do neznanih številk kot pri drugih oblikah komunikacije. Verjetno največ pozornosti in najpazljiveje pristopamo k elektronski pošti, saj smo dnevno preplavljeni z velikim številom odvečne in nezaželene pošte, med katero se pogosto pojavljajo tudi poskusi prevare ali vsebine z zlonamerno kodo. Nekatere med njimi, kot je primer, ko nas pošiljatelj prosi za določeno količino sredstev v zameno za bogato nagrado v nadaljevanju, kar sicer bolje poznamo kot prevaro afriškega princa, večinoma prepoznamo že od daleč. Kljub izraziti prozornosti pa je tovrstnim prevaram uspelo preživeti od 16. stoletja, ko so bile znane pod imenom prevara španskega ujetnika.
Učinkovitost tovrstnih prevar, ki se večini zdijo smešne, je v poročilu leta 2012 dobro povzel Microsoftov raziskovalec Cormac Herley. Ta je pojasnil, da je njihova predvidljivost hkrati eden od pogojev za njihov uspeh. »S pošiljanjem elektronske pošte, ki odbija vse razen najnaivnejših, se najboljše tarče prevarantu ponudijo same od sebe.«
Tudi pri telefonskih klicih tovrstna samoselekcija tarč nikakor ne škodi. V nekaterih primerih, ko nevešči uporabniki mobilnikov pozabijo prekiniti klic, če se na drugi strani ne oglasi nihče, so lahko prevaranti zelo uspešni. Pri tem igrata vlogo tudi relativna redkost tovrstnih prevar in splošna sproščenost pri vračanju klicev na neznane telefonske številke, še posebno med tistimi, ki niso najbolje poučeni o razlikah med številkami iz domačih in tujih omrežij.
Številke se generirajo naključno
So pa lahko prejemniki klicev wangiri brez slabe vesti glede svoje uvrstitve v nabor morebitnih tarč. Pri Telekomu Slovenije namreč pojasnjujejo, da sistemsko generiranje tovrstnih klicev oziroma SMS-sporočil zajema določene številske bloke, v kateri državi jih bodo uporabniki prejeli, pa je odvisno od tega, s katero mednarodno predpono in omrežno številko se serije naključno generiranih številk takrat začnejo. »Ko številke, ki tovrstne klice ali sporočila generirajo, v našem omrežju zaznamo (prek sistemskih varnostnih mehanizmov ali na podlagi obvestil uporabnikov), jih skušamo onemogočiti, tako da ne morejo biti posredovani našim uporabnikom,« še pojasnjujejo pri Telekomu, a dodajajo: »Vendar se številke, vpletene v zlorabe wangiri, nenehno spreminjajo, tako da sama blokada že znanih številk žal ni trajna rešitev.«
Odgovornost je tako na koncu, kot vedno, pri posamezniku, ki naj pri vračanju zgrešenih klicev z neznanih številk ravna preudarno, predvsem pa naj bo pozoren pri zgrešenih klicih iz tujine, ki jih ne pričakuje.
