Čeprav so študijske počitnice, se ta teden v predavalnicah in laboratorijih ljubljanske fakultete za elektrotehniko dogaja zelo veliko. Nastajajo vremenske postaje, mini vetrne elektrarne, polnilniki za mobilni telefon na sončno energijo, svetilke iz svetlečih diod, meri se polmer Zemlje, programirajo se roboti, nastajajo nove in nove aplikacije za telefone z operacijskim sistemom Android, v biološkem laboratoriju pa celo prenašajo genski material v notranjost celice s pomočjo elektrike. Vse to je elektrotehnika, spoznava 180 nadobudnežev iz vse Slovenije na 16 delavnicah 13. poletnega tabora inovativnih tehnologij.
Od filma do kvadrokopterja
»Na plaži je prevroče, doma pa je preveč dolgočasno! Raje počnem nekaj zanimivega in se še kaj novega naučim,« je na vprašanje, kako, da ne lenari na kakšni plaži, izstrelil srednješolec Matevž iz Postojne. Tako ta teden obiskuje delavnico Pirati s kamero, na kateri so v preteklih dneh spoznali videoprodukcijo, si ogledali, kako ta poteka v RTV-hiši, potem pa so se je lotili tudi sami. Včeraj so zagreto tiščali glave skupaj, ko so zaključevali scenarije – za videospot, za napovednik za serijo, za film o samem taboru in za kratki igrani film. »Idejo smo dobili že po pol ure, ko smo se usedli. Film bo imel naslov Nočna mora, šlo bo za dvojne sanje s preobratom. Klara in Ema bosta glavni igralki, Katja se bo vživela v stransko vlogo, Matevž bo snemal, jaz pa bom režiser,« je pojasnil Nejc, ki ima tudi že nekaj izkušenj z režiranjem, za druge pa je področje kamer, montaže, kadrov in scenosledov nekaj popolnoma novega.
»Zelo so motivirani, včasih jih moraš celo prositi, da skočijo še na kosilo,« je pozitivno presenečen mentor Klemen Pečnik, asistent na fakulteti za elektrotehniko. Pod njegovim budnim očesom ustvarja 23 otrok, sicer pa delo poteka v manjših skupinicah. »Z otroki poskušamo delati čim bolj individualno, da res odnesejo maksimalno od tega tedna. Na delavnici Elektrika v človeškem telesu je denimo osem udeležencev in celo devet mentorjev,« je razložila koordinatorka tabora Nina Gržinič in dodala, da skupno otrokom predaja znanje več kot 70 mentorjev. Letošnji poletni tabor je že trinajsti po vrsti in ima doslej največjo ponudbo delavnic. »Pred tremi leti smo delavnice s telekomunikacij razširili še na druga področja elektrotehnike in zdaj pokrivamo praktično vse, kar gojimo na fakulteti,« je nadaljevala Gržiničeva. Po njenem mnenju si splošna javnost pod pojmom elektrotehnike predstavlja elektroenergetiko, čeprav je ta veliko več, zelo interdisciplinarna in lahko tudi zabavna – ravno to pa želijo predstaviti bodočim študentom. Tabor je zato tudi precej finančno dostopen – znaša 50 evrov za pet dni.
Rekordna udeležba
Pred tremi leti so gostili 30 udeležencev, lani 90, letos pa kar 180, dolga je bila tudi čakalna vrsta. »Vsa mesta so bila zasedena že junija, prej pa smo se vsako leto do zadnjega trudili zapolniti vsa mesta. To je res pozitivno, saj očitno otroci in starši počasi prepoznavajo pomen tehnologije in inovacij za boljšo prihodnost,« je nad trendom navdušena Gržiničeva, mentorji pa so še zlasti zadovoljni, saj so prva mesta zasedli nadpovprečni. »Veliko bolj so motivirani od študentov in nekateri imajo celo boljše znanje od brucev. So tudi zelo samostojni, sami pobrskajo na spletu, jaz jim dam tu pa tam kakšen napotek,« je povedal mladi raziskovalec Simon Tomažič, ki je prevzel mentorstvo nad dvema talentiranima fantoma na delavnici Pleši, pleši rumba, kjer se ukvarjajo z inteligentnimi napravami.
»Mene kar uboga,« se je pohvalil Klemen Pevec iz Trebnjega, ko je poseben kvadrokopter pridno sledil rdeči piki v njegovih rokah. Skupaj z Žigo Patačko Kodermanom, ki je na taboru že drugo leto, se te dni ukvarjata z napredno komunikacijo med človekom in strojem – želita ga upravljati tako vizualno kot glasovno. »Ko mu bom rekel: Sledi piki, bo sledil piki, ko pa bom rekel: Ubogaj me, bo šel levo ali desno,« je ponazoril Pevec, medtem ko je njegov partner na vprašanje, ali je težko delati vsak dan od devetih do pol šestih, odgovoril: »Ne, sploh ne, zelo uživam in težje je potem, ko je treba iti domov.«
Profesorji so nad tem popolnoma šokirani. »Eden me je vprašal, ali lahko pridejo že ob šestih!« se je zasmejal izredni profesor Roman Kamnik iz laboratorija za robotiko. Čeprav je malce naporno, z veseljem vsak dan pride na delo tudi profesor dr. Aleš Belič. »Za študente je to obveznost, ti pa so preprosto željni znanja. Zanimivo je tudi, ko včasih na kakšnem področju znajo celo več kot ti,« je imel tudi on nasmeh do ušes.
Zaposljiv kader
Tovrstno praktično učenje je tudi učinkovit način promocije študija elektrotehnike in mlade je treba navdušiti za ta poklic, saj Slovenija to potrebuje, so si enotni profesorji in asistenti. »Ravno smo se vrnili z ekskurzije iz podjetja Hella Saturnus, kjer so od decembra do danes zaposlili zelo veliko število inženirjev, načrtujejo pa tudi že nove zaposlitve strojnikov, fizikov in elektrotehnikov. Torej, ta kader potrebujejo na trgu,« je poudaril profesor Kamnik in dodal, da imajo elektrotehniki po končanem študiju obilico možnosti, zato ni težava najti zaposlitev. Prilagoditi bi bilo treba tudi izobraževanje v osnovnih šolah, so ob tem prepričani otroci. Petnajstletna Nina Danaja Kestner, ena izmed redkih deklet, je predlagala, da bi lahko tudi na takšen način dobili kakšno oceno, ne pa samo z učenjem na pamet.
