Arheolog Dolenjskega muzeja in vodja izkopavanj Borut Križ je za STA povedal, da so v zadnjih 28 letih, odkar poteka zaščitno izkopavanje Kapiteljske njive, tam odkrili 300 grobov iz obdobja pozne bronaste dobe, skoraj 900 grobov iz starejše železne dobe in več kot 700 grobov mlajše železne dobe, kar pomeni, da je življenje na omenjenem območju teklo skozi vse zadnje prazgodovinsko tisočletje.
Križ je hkrati poudaril, da se najdišče nahaja na nekdanji kmetijski površini, ostanki zatiranja škodljivcev in plevela ter gnojenja pa so v zemlji ustvarili kemično mešanico, ki v kombinaciji s kislim dežjem zadnja leta vse bolj razjeda predvsem bronaste in železne predmete.
Pri letošnjem nadaljevanju izkopavanj so nadaljevali raziskovanje 43. prazgodovinske rodovne gomile na severozahodnem pobočju griča s Kapiteljsko njivo s skeletnimi grobovi iz 8. in 7. stoletja p. n. št., na njegovem temenu pa z raziskovanjem keltskega grobišča z žarnimi grobovi iz 2. stoletja pred našim štetjem, ki pripadajo nekdanjim keltskim prebivalcem.
Ti tako imenovani keltski grobovi so vsebovali lončene žare s pepelom umrlih, tri železne meče v železnih nožnicah, več železnih sulic, železnih nožev in nekaj bojnih nožev, več lončenine, nakit iz steklenih jagod ter drugo gradivo.
Železno gradivo je močno korodirano, grobišče pa so poškodovali tudi italijanski obrambni vkopi med drugo svetovno vojno in kasnejše polaganje kabelskih vodov.
Zadnja leta skušajo odkriti meje tega po Križevi oceni izredno obsežnega grobišča, a doslej do njegovega roba še niso prišli.
Letošnja arheološka izkopavanja Kapiteljske njive sta denarno podprla Dolenjski muzej in Mestna občina Novo mesto, obljubili pa so jim, vendar na pogodbo še čakajo, da ga bo podprlo tudi ministrstvo za kulturo.
