Hekerji, podporniki džihadistične vojaške skupine Islamska država (IS) v Iraku in Siriji, so v ponedeljek ob vdoru na računu na twitterju centralnega poveljstva ameriške vojske objavili zapis »IS, rad te imam« in tudi fotografijo ameriških vojakov s kozo, po nekaterih podatkih pa so objavili imena in telefonske številke nekaterih vojakov. »Ameriški vojaki, pazite se. Prihajamo!« in pa »IS je že tukaj, v vaših računalnikih in v vsaki vojaški postojanki!« pa sta tvita, ki so ju objavili. Hekerji »KiberKalifata« so sicer namignili, da jim je uspelo pridobiti dokumente s številnimi vojaškimi skrivnostmi, a se je izkazalo, da so po večini vsebovali javno dostopne podatke. »Nad tem, kar so objavili, bi lahko bili razočarani. Vdrli naj bi v sistem centralnega poveljstva ameriške vojske, objavili pa so le fotografijo koze?« napad komentira Peter Singer, ki pri Fundaciji Nova Amerika sodeluje pri projektu Prihodnost vojne. Vendarle pa priznava, da so hekerji dosegli majhno zmago na področju propagande, čeprav je bil vpliv napada takšen, kot je platforma twitter sama – »dobiva veliko pozornosti, učinka pa nima«.
Prevzem računa na twitterju ali resen vdor v baze podatkov
V centralnem poveljstvu ameriške vojske na napad gledajo kot na dejanje »vandalov«, tudi sami pa so potrdili, da hekerji niso pridobili nobenih zaupnih informacij. Račun na twitterju so manj kot eno uro po vdoru začasno ukinili, iz Pentagona pa so sporočili, da vojska preiskuje napad in išče ustrezne ukrepe zanj. Centralno poveljstvo od avgusta v Iraku in Siriji skoraj vsak dan napada pripadnike skrajne IS, njihova vozila in postojanke. Pred napadi v ponedeljek so objavili novico, da so v zadnjih 24 urah izvedli kar 16 zračnih napadov v obeh državah. Ameriška vojska je bila ob rojstvu spletnih družbenih omrežij do njih zelo zadržana, v zadnjem desetletju pa se je njena navzočnost na spletu dobro razcvetela.
Skoraj sočasno s tem napadom je ameriški predsednik Barack Obama v ZDA razglabljal o tem, kako je nedavni kibernetični napad na družbo Sony Pictures razkril »veliko ranljivost države in njenega gospodarstva«. Predstavnik Bele hiše Josh Earnest je hitro opozoril, da podobnosti med vdorom v Sony in napadom na račun na twitterju ne gre iskati. »Obstaja velika razlika med resnim vdorom v baze podatkov in prevzemom enega računa na twitterju,« je bil jasen. S tem je spomnil na obsežen hekerski napad na Sonyjeve računalnike, po katerem so novembra lani na spletu objavili številne informacije o zaposlenih, novih filmih in dopisovanju po elektronski pošti znotraj hiše. Hekerji so takrat zagrozili še s terorističnimi napadi v primeru predvajanja filma Intervju, ki se norčuje iz severnokorejskega voditelja Kim Jong Una. Sony pod težko groženj ni klonil in je z objavo filma na spletu zaslužil rekordno vsoto zelencev, tudi Obama pa je takrat poudarjal pravico do svobode govora in umetniškega izražanja. Pozneje je odobril nov sveženj sankcij proti številnim severnokorejskim institucijam in uradnikom, četudi je Severna Koreja ostro zanikala sodelovanje pri napadih.
Kitajci iskali skrivnosti sveta znanosti
Med največjimi »spletnimi« sovražniki ZDA so kitajski hekerji, ki naj bi septembra lani med drugim vdrli v nacionalni meteorološki sistem NOAA, kjer so težavo zaznali šele proti koncu oktobra. Tudi lanski napad na Nacionalni raziskovalni svet Kanade (NRC) naj bi izvedli kitajski hekerji, ki so z ukradenimi gesli iskali skrivnosti sveta znanosti. Med najodmevnejšimi hekerskimi napadi je bil lanski vdor v telefone številnih hollywoodskih zvezdnic, ko je heker z zlorabo storitve za shranjevanje vsebin icloud podjetja Apple pridobil in nato na spletu objavil njihove gole fotografije. Številna ameriška podjetja, med njimi Staples, Dairy Queen in Target, pa se v dobi uporabe plačilnih in kreditnih kartic borijo proti kraji podatkov z njih. Večkrat se je namreč že zgodilo, da so na plačilne terminale (podobno kot pri nas na bankomate) namestili naprave, s katerimi pridejo do podatkov na kartici. V številnih trgovinah tako pospešeno razmišljajo o uvedbi kartic, kjer bi poleg zaznave čipa naprava za nakup zahtevala še PIN-kodo uporabnika.