Če ste malo starejši, ali pa vsaj malo starejši po srcu, da ne bomo krivični, morda za instagram sploh še niste slišali. Družbeno omrežje, ki temelji na filtriranju in objavljanju fotografij, je po priljubljenosti čez noč prehitelo twitter, mikroblogersko omrežje s »čivkanjem«, omejenim na 140 znakov. Instagram ima danes 300 milijonov aktivnih uporabnikov, kar je 100 milijonov več kot pred slabim letom dni – in kar 70 odstotkov jih prihaja zunaj Združenih držav Amerike. Twitter meje 300 milijonov uporabnikov še ni presegel, njegova rast pa se je umirila oziroma ustavila pri 284 milijonih rednih uporabnikov.
Pred obema sicer še vedno močno vodi facebook z že več kot 1,3 milijarde uporabnikov. A tudi facebook v zadnjem letu ni zabeležil tako visokega skoka oziroma porasta uporabnikov kot instagram, zato slednjemu strokovnjaki napovedujejo svetlo prihodnost. A splet je loterija, kar se je pokazalo tudi v primeru omrežja myspace, ki je imelo še leta 2006 100 milijonov uporabnikov, danes pa jih ima le še milijon – to nekoč najbolj vroče spletno omrežje je bilo leta 2007 ocenjeno na 12 milijard ameriških dolarjev, leta 2011 pa je bilo prodano za borih 35 milijonov. Instagram je danes vreden 35 milijard dolarjev, kar je 34 milijard več, kot je zanj plačal Facebook (ki ga vrednotijo na 200 milijard dolarjev), ko ga je kupil aprila leta 2012.
Pogosto fotografiranje hrane
Ena od navdušenk Alja Skrt uporablja instagram, kot pravi sama, za beleženje trenutkov in izražanje kreativnosti, druge pa na tem omrežju spremlja zato, ker lahko v hipu odpotuje na drug konec sveta, dobi ideje za v kuhinjo ali pa zgolj ostane v stiku s prijatelji iz tujine. In kako je ta uporabniška izkušnja drugačna od, denimo, facebooka ali twitterja?
»Moji najljubši funkciji na instagramu sta explore in insta direct. S prvo raziskujem instagramovo skupnost in vsakič znova najdem navdihujoče uporabnike, drugo pa za pošiljanje zabavnih fotografij s prijatelji. Ker sem izredno vizualen tip, je instagram kot nalašč zame, saj gre izključno za deljenje fotografij in tudi videoposnetkov, uporaba je izredno preprosta, aplikacija pa ne vsebuje nikakršnih odvečnih elementov in ima izjemno privlačno podobo. Na instagramu najpogosteje objavljam fotografije hrane (#foodporn), razstav, urbanih interierjev in fotografije s potovanj, na mojem profilu pa zagotovo ne boste našli selfijev,« pojasnjuje Skrtova, ki jo na instagramu najdete na povezavi instagram.com/aljaskrt.
Brez bombardiranja z oglasi
Druga uporabnica, Tjaša Džafić, ki ima na instagramu naslov instagram.com/tjasha, pravi, da je omenjeno družbeno omrežje ena od prvih mobilnih aplikacij, ki jih je naložila na svoj telefon, in to predvsem zato, ker je v osnovi namenjena fotografiji. Svoj profil uporablja za osebni fotodnevnik oziroma za »galerijo svojih občutkov«. »Včasih je večina mojih fotografij nastala v najmanjšem prostoru v stanovanju, danes pa instagram najraje peljem na kavo in fotografiram kapučino. To je trenutno definitivno tudi največkrat objavljen prizor v moji galeriji. Malokrat pa se v njej znajdejo ljudje. Mogoče celo premalokrat,« pravi Džafićeva in dodaja, da videa za instagram še ni posnela, ker – kot trdi – za video potrebuješ »čisto druge oči«, ki pa jih sama nima.
Sicer uporablja tudi druga družbena omrežja, a ne tako zelo pogosto – facebook redko, twitter malo pogosteje, instagram pa vsak dan: »Vsa druga omrežja so zame že malo izgubila svoj čar oziroma so postala preveč nakičena, zahtevna in za moj okus (pre)polna balasta. Zelo sem navdušena tudi nad tem, da te instagram nikoli ne bombardira z odvečnimi oglasi, neželeno elektronsko pošto in raznimi predlogi – z izjemo predlaganih galerij oziroma uporabnikov v za to namenjenem posebnem zavihku in ne direktno v tvoji galeriji ali pregledu objav (newsfeed).«
Intelektualno vse bolj leni
Instagram pa so kot podaljšano roko svojega posla začeli uporabljati tudi novinarji – ena od takšnih je Katja Štingl (instagram.com/katjastingl), ki pravi, da je prednost tega omrežja to, da veš kje in s kom je bil nekdo ravnokar na kosilu, na katerem koncertu sinoči in celo kakšno spodnje perilo je kupil: »Na instagramu je z malo kreativne žilice s pomočjo filtrov vsakdo umetnik. Sončni zahodi, najljubša hrana, otroški nasmehi, življenje z ulice – vsakodnevne stvari dobijo novo dimenzijo.«
Strokovnjak za uporabniško izkušnjo Anej Mehadžič meni, da ljudje postajamo vse bolj intelektualno leni, saj ob neznanski količini informacij, ki nas obdaja, izbiramo tista sredstva komunikacije, ki od nas terjajo čim manj truda – kot pravi, so fotografije eden najučinkovitejših načinov komunikacije, saj poleg dejstva, da ujamejo določen trenutek, za nastanek potrebujejo zgolj en pritisk na sprožilec in še nekaj dodatnih, da jih pošljemo v svet. Prepričan je, da poleg možnosti preproste obdelave fotografij obstaja pet odločilnih točk za instagramov uspeh, in v nekaterih je blestel že od samega začetka: to so hitrost (objava fotografije takoj, ko je ta obdelana), zvezdniki (znane osebnosti in podjetja s svojo prisotnostjo pridobijo še večje število uporabnikov), preprosto deljenje (uporabnik lahko poleg na instagramu deli fotografijo tudi na facebooku, twitterju, tumblrju, flickrju in foursquaru) in asimetrični model sledenja (vsak si je svoje omrežje oblikoval po svoji želji, sledi lahko komur koli, kdor koli pa lahko sledi tudi njemu in ni omejen s tem, ali osebo dejansko pozna); prelomna točka pa je bil Facebookov nakup instagrama, ki je omogočil prenos znanja in tehnologij ter večjo izpostavitev fotografij z instagrama na časovnici uporabnikov facebooka.
