Leta 1959 sta William Russel in Rex Burch izdala priročnik „3Rs“ guidelines, ki spodbuja bolj humane znanstvene poizkuse na živalih. Njuna načela so se v zadnjih petdesetih letih vsekakor vsidrala v zavest ljudi v belih haljah. Vendar, kljub želji po „omejeni“ rabi živali v tovrstne namene, pa letno v laboratorijih konča približno 29 milijonov živali – in to zgolj v Združenih državah Amerike in v državah Evropske unije, navaja BBC.
80 odstotkov teh živali je podgan in miši. Zgoraj omenjena številka pa je sicer pol manjša od tiste, ki je veljala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Glavni razlog za korenito zmanjšanje poizkusov na živalih je seveda napredek tehnologije. Na vsakem testnem primerku lahko znanstveniki učinkoviteje odkrijejo posledice določenih eksperimentov, zato se število testnih živali zmanjšuje.
Napreduje tudi tehnologija za preučevanje možganov, zato znanstvenik Larry Carbone, upokojen veterinar z Univerze California napoveduje, da bodo teste opice v roku 10 do 20 let zamenjali človeški prostovoljci.
Kot ugotavlja BBC, naj bi bilo v zadnjih letih moč opaziti tudi nekaj alternativ za poizkuse na živalih. Nekateri sektorji se v tej smeri sicer trudijo bolj kot drugi. Glede na raziskavo EU, naj bi farmacevtski laboratoriji uporabili za polovico manj testnih živali kot pa laboratoriji na univerzah. Razloga za to naj bi bila dva, pojasnjuje Thomas Hartung, direktor Centra za alternative testiranju na živalih (Center for Alternatives to Animal Testing) v Baltimoreu. Prvič, zdravila so vse bolj usmerjena na določene molekularne mehanizme, zato so poizkusi v posodicah petrievkah veliko bolj praktični. Drugič, izvajanje poizkusov v tovrstnih posodah je veliko ceneje kot pa če bi vsako nadomestili z živo živaljo.
V ZDA in EU velja sicer pravilo, da mora biti učinkovitost vsakega zdravila preizkušena na živalih, preden ga lahko zaužije človek. Je pa EU leta 2010 izdala direktivo, ki poziva k alternativnemu končnemu preizkušanju zdravil.
Jan Ottesen, podpredsednik podjetja Novo Nordisk poudarja, da tudi na Danskem aktivno iščejo alternative testiranju na živalih. Dodaja pa, da nekateri preizkusi preprosto zahtevajo živalski primerek. Pomembno pa je, da se ustvari pogoje, kjer žival najmanj trpi, je povedal za BBC.
Druga zgodba pa je na področju testiranja varnosti proizvodov – kozmetika, čistila, industrijski pripomočki. Povrh vsega so tovrstni poizkusi že zastareli in pogosto netočni. Nasprotniki poizkusov na živalih v prvi vrsti poudarjajo prav to, da se reakcij na živalih sploh ne more primerjati z odzivi človeškega telesa.