S prijateljem sta šla na lov za tornadi po ZDA nazadnje pred dvema letoma. Tja sta se odpravila za mesec dni, najela avto in vsak dan sproti gledala vremenske karte. Odpeljala sta se tja, kjer je kazalo, da je največja možnost, da se bo pojavil tornado. Na dan sta prevozila tudi 1000 ali celo 1500 kilometrov. Vse, kar sta pri lovljenju tornadov uporabljala, je bila navigacijska naprava in termometri, s katerimi sta spremljala spreminjanje temperatur. Seveda sta spremljala tudi spletne vremenske radarje. »V resnici posebnih aparatur ne potrebuješ, je pa res, da se moraš z vremenom ukvarjati in se na to spoznati, da jih lahko loviš. Za laike bolj priporočam, da se udeležijo kakšne od turističnih ekspedicij v ZDA, ki turiste odpeljejo na lov za tornadi,« je dejal.
Proti naravi si nemočen
Območje, kjer se v ZDA tornadi najpogosteje pojavljajo, se imenuje Tornado Alley. Gre za srednji del Severne Amerike, torej države kot so Teksas, Oklahoma, Mississippi, Missouri, Kansas, Arkansas. O tem, kako je tornado doživeti v živo, je povedal: »Res je adrenalinsko in ob tem se človek zave, kako majhen je v resnici. Proti naravi si nemočen.« Na srečo se zaradi tornada nikoli ni znašel v nevarnosti, sta se pa s prijateljem znašla v situaciji, ko sta bila prepričana, da sta v nevarnosti. »Prišla sva v ogromno nevihto, o kateri so poročali, da je v njej tudi tornado. Deževalo je tako močno, da nisi videl niti deset metrov pred sabo. Kar naenkrat so začele z neba deževati opeke in deske. Prepričana sva bila, da sva se znašla v tornadu. No, kasneje sva izvedela, da je bil tornado tako močan, da je te razbitine po zraku nosil pet kilometrov daleč,« je povedal Seretinek o svojem bližnjem srečanju s tornadom.
Tornado merilne naprave odnese
Sicer je nekaj tornadov tudi sam doživel prav v Oklahomi, sta pa s prijateljem komaj ušla tornadu v kraju Joplin v Missouriju. Šlo je za najbolj smrtonosni tornado vseh časov, saj naj bi za sabo pustil kar 161 žrtev. Kot je pojasnil, so v tokratnem tornadu v Oklahomi, ki naj bi po lestvici Fujita dosegel jakost F-4, pihali vetrovi približno s hitrostjo 350 km/h, čeprav je prepričan, da bodo kasneje ugotovili, da je šlo v resnici za orkan jakosti F-5. »Stvar je namreč v tem, da jakost ocenjujejo glede na povzročeno škodo, ne glede na jakost vetra. Težko namreč ugotoviš samo jakost, ker vse merilne naprave v tistem trenutku kar odnese,« je pojasnil.
Profesionalni lovci na tornade
V ZDA so ljudje sicer prav zaposleni kot lovilci tornadov. To so tisti, ki javljajo na državni center, kje je tornado, kam se premika, zato, da se ljudi pravočasno opozori. V resnici namreč meteorološka služba vidi, kje je največja možnost za nastanek tornada, ne more pa imeti celotnih ZDA ves čas na očeh, oziroma to, kje dejansko nastane tornado in kam se premika. »Na podlagi poročanja teh lovilcev tornadov potem vključijo sirene, ko vidijo, kam se pomika nevihta. Potem tiste države oziroma mesta razglasijo alarm,« pravi Seretinek. O tem, koliko naprej se da napovedati, da prihaja tornado, pravi, da »to, kje tornado v resnici nastane, lahko ugotovijo nekaj minut prej, smer, v katero se bo gibal, pa lahko predvidijo dvajset minut, pol ure, uro. Za tornado je reakcijski čas torej zelo kratek.«
Tornado odnese tako leseno kot betonsko zgradbo
Tornado lahko potuje tudi zelo daleč. Najdaljši naj bi prepotoval celo 500 kilometrov. »Če si zelo preprosto predstavljamo, se tornado običajno pomika skupaj z nevihto. In če nevihta potuje 40 kilometrov na uro in gre čez mesto, ki ima recimo premera deset kilometrov, to pomeni, da stvar opustoši v desetih, petnajstih minutah,« je povedal eden od slovenskih lovilcev tornadov. Tornadi pa ne prizadenejo le civilistov, ampak imajo posledice tudi za ameriško gospodarstvo. Kljub vsemu pa naj bi imeli, kot nam je pojasnil, vnaprej pripravljen proračun, namenjen za obnovo. Je pa želel Seretinek izpostaviti dejstvo, da je pogosto napačno mišljenje, da je škoda v ZDA vedno tako velika in hiše odnese zato, ker večinoma živijo v montažnih hišah. »Namenoma postavljajo montažne hiše, ker če pride tornado, bo s sabo odnesel tako zidano kot leseno hišo. V Joplinu, kjer sem bil priča opustošenju orkana, so od montažnih hiš ostale samo osnovne plošče, od zidanih pa dve vrsti opek. Razlik torej skoraj ni, le da so lesene hiše precej cenejše, kar se gradnje tiče,« je poudaril.
Največ možnosti za nastanek tornada je v ravninskih pokrajinah
Tudi v Evropi smo vse pogosteje priča tornadom. Med drugim so pustošili tudi na Madžarskem, v Italiji, na Poljskem in Portugalskem. Blaž Seretinek pa je mnenja, da tornadi v Evropi v resnici niso pogostejši, le pogosteje se o tem poroča. Sicer pa se v Evropi, kot pojasni, tornadi običajno pojavljajo tam, kjer je veliko ravnine. Torej Padski in Panonski nižini, ter tudi v Nemčiji. Tornadi se sicer razvijejo iz močnejših neviht, kjer pride do mešanja zračnih mas. Pri tleh vetrovi pihajo v eno smer, nekoliko višje pihajo v drugo smer. Tako se potem to obrne v vrtinec, iz katerega nastane tornado. Seveda pa je stvar odvisna tudi od okoliških dejavnikov. »Če do tega pojava pride na ravnini, se bo stvar razvila v tornado, če pa je v bližini kakšen hribček, se bo veter, ki je pri tleh, obrnil v drugo smer in ne bo nastal tornado,« je razložil in poudaril, da gre za zelo zanimiv naravni pojav, ki pa ga nikoli ne bodo mogli popolnoma napovedati vnaprej.
