Tiskalnik je pravzaprav natisnil predmet, ki je sestavni del tiskalnika samega, na njem pa piše »Made in space« in »Nasa«. Aaron Kemmer, izvršni direktor Made In Space pravi: »Na delovanje 3D tiskalnika gledamo kot na trenutek, ki ni pomemben samo za razvoj vesolja, ampak za sposobnost naše vrste, da bi lahko živela drugod, ne le na Zemlji.«
Prvi test je bil bolj kot ne simboličen, v prihodnosti pa načrtujejo izdelavo večih komponent za uporabo na krovu ISS. To se lahko izkaže za izjemno dragoceno pridobitev za vesoljske polete prihodnosti. Do sedaj so namreč vsa orodja in opremo na krov pripeljali z Zemlje. Uporaba 3D tiskalnikov pa bo lahko zadostila tudi potrebam po orodju, ki ga ne bo na ISS in ga bodo potrebovali v kratkem času. Ker mesece vnaprej ni mogoče predvideti vseh zapletov, je 3D tiskalnik najboljša rešitev za odpravljanje težav. Bolj kot se tehnologija razvija, bolj kompleksne sestavne dele in orodja lahko izdeluje, za to pa potrebuje vedno manj časa.
Projekt orje ledino uporabne proizvodnje in bo lahko služil kot odskočna deska za prihodnje zmogljivosti odprav, kar bo omogočilo manjšo maso vesoljskega plovila in večjo prilagodljivost misij. S proizvodnjo komponent glede na trenutne potrebe bodo misije tudi bolj učinkovite. Zaradi posebnih razmer, ki vladajo v vesolju, pa bo potrebnih še kar nekaj testov in primerjav med predmeti, natisnjenimi na ISS, in tistimi, ki jih 3D tiskalniki natisnejo na Zemlji.
Če se ozremo v nekoliko bolj oddaljeno prihodnost, ko bi človeštvo lahko začelo kolonizirati druge svetove, bo samooskrba pomemben dejavnik za vsako novo nastalo kolonijo. Tiskalnik je na nek način tudi poskus in prvi korak pri uresničevanju naših sanj o raziskovanju vesolja.
