Zanimivo je včasih samo opazovati, kaj vse se dogaja v sosednjih avtomobilih. Ste se kdaj pri kakšni rdeči luči malce ozrli naokoli in opazovali, kako se vedejo vozniki in voznice poleg vas? Ste se kdaj vprašali, kam gredo, s kom so bili, kaj razmišljajo, kam se jim mudi...? Avtomobil je mikrokozmos vsakega, ki sede za volan ali na potniški sedež, tisti utesnjeni prostor, v katerem si z nekom delite čas, zrak in tudi usodo. Da usodo, kajti voznik je tisti, ki mora v prvi vrsti skrbeti, da vsi pridejo živi in zdravi na cilj. In dobro počutje v avtomobilu je ključno. Zoprni sopotniki, vročina, kolone, čakanje, objestni drugi vozniki, vse to vas lahko hitro spravi ob živce. In kako vas tudi ne bi. Saj je včasih res dovolj, da samo malo pogledate naokoli in lahko vidite cele drame. Za slabo voljo lahko skrbijo tudi tisti, ki bi morali že zaradi tega, ker so za to plačani, vedeti, kaj jim je storiti ob dnevih, ko je na cestah toliko prometa.

DARS, ljudski jezik je za to kratico že zdavnaj izumil nešteto ne najbolj laskavih »pomenk«. A teh malih bogov se očitno ne prime veliko. Sicer se zdaj hvalijo, da so letos prodali veliko več vinjet kot minula leta, kar lahko pozdravimo, kontrole so očitno naredile svoje predvsem pri tujcih, beri »hrvaških« turistih, ki so potrebovali kar nekaj časa, da so dojeli, da morajo tudi za tistih nekaj kilometrov avtoceste, ki se tako rada spremeni v čakalno kolono, vseeno plačati. Da, tudi mi moramo, ko gremo v dežele, kjer poznajo vinjeto. Čehi na primer že več kot eno leto obnavljajo avtocestno žilo med Prago in Brnom, pa je vseeno treba kupiti vinjeto. Pri Avstrijcih je za stanje pred Turskimi tuneli treba kupiti vinjeto in še posebej plačati tunel. A glej ga zlomka, več prodanih vinjet še ne pomeni, da so se zadeve uredile. Zakaj bi se, tovornjaki nas še vedno dušijo, v tunelih še vedno sredi sezone menjajo žarnice in sredi sezone še vedno ob najprometnejših urah – čistijo ograje ob cesti. Ljudstvo pa naj lepo stoji v koloni. In kar je najbolje, tako je bilo, tako je in tako bo. In kakšen je potem pogled iz avtomobila na to našo lepo cestno Slovenijo? Je, kakršen je, tolažimo se lahko le s tem, da tudi drugje ni veliko bolje. Da je ponekod sicer bolj »sproščeno« in manj agresivno, ponekod pa celo še huje kot pri nas. In to nas lahko navdaja z optimizmom. Da ugotavljamo, da tudi drugod nimajo vsega počiščenega »na podstrehi«.

A naj nam bodo za zgled boljši od nas. In še nekaj. Pogled iz avtomobila ne bo nič lepši, če si ga boste okrasili z ne vem kakšnimi dodatki. Pred nekaj dnevi sem lahko opazoval avtomobil mlade damice, ki je imela na armaturni plošči naložene malodane vse plišaste igrače, kar jih je verjetno premogla. Človek se vpraša, ali sploh kaj vidi na cesto. In odgovor: ni pomembno, ona se ima lepo v svojem avtomobilskem svetu. Na srečo je zastavic na vzvratnem ogledalu, križev ali kakšnih drugih dišečih smrečic in še česa v avtomobilih vedno manj.