Vožnja pod vplivom mamil: V prometu jih je vsako leto več

Porast predvsem pri mlajših moških

Droge za volanom so vsaj tako, če ne še celo bolj pereč problem kot alkohol. In če je alkohol še vedno na voljo vedno in povsod, je tudi do drog očitno vedno lažje priti. Nočna zabava, pijača in kakšen džoint, pa hajd za volan do naslednje beznice. Realnost, ki jo vedno pogosteje srečujemo. »Droge na splošno so učinkovine, ki vplivajo na naše razmišljanje, čustvovanje, vedenje in spreminjajo naše počutje, naš odnos do ugodja, sveta in tudi smisla življenja. Povzročajo psihofizično odvisnost. Psihično odvisnost prepoznamo po nepremagljivi želji po drogi. Fizična odvisnost se kaže kot stanje prilagoditve telesa na snov. Značilnost fizične odvisnosti je odtegnitveni sindrom ali abstinenčna kriza, ki se pojavi po prekinitvi jemanja droge in povzroči zlasti hude telesne bolečine, tresenje, razdražljivost, nemir, agresivnost, krče, potenje, glavobol, razširjene zenice in tako naprej. Prisotnost psihoaktivnih substanc, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in podobno je med udeleženci v cestnem prometu iz leta v leto večja,« je povedal Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije Uprave uniformirane policije.

S tem se strinja tudi Mateja Markl, vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na agenciji RS za varnost prometa. Po njenem uporaba drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu raste, kajti tega je vedno več tudi na splošno v družbi. Po njenem je promet samo odraz širšega stanja v družbi: »Uporaba drog predvsem raste pri mlajši, večinoma moški populaciji. Droge same po sebi niso hujši problem kot alkohol v prometu, tudi v okviru rehabilitacijskih programov, ki jih imamo na AVP, je število udeleženih zaradi drog približno 5 odstotkov, nekaj več na Primorskem in Savinjskem. Res pa je, da je pri mladih velikokrat prisotno napačno prepričanje, da je THC manj škodljiv kot alkohol za sodelovanje v prometu. Kar je verjetno bolj posledica tega, da so opozorila glede tveganja zaradi alkohola v prometu veliko bolj razširjena in širše družbeno uveljavljena, glede drog pa jih je veliko manj.«

Droge namreč pri vozniku povečajo pripravljenost za tveganje, agresijo do okolice oziroma soudeležencev v prometu. Tudi nekatera zdravila lahko zmanjšajo sposobnost upravljanja vozil in delovnih strojev. Po nekaterih podatkih kar petina zdravil, ki so na trgu, zmanjšuje reakcijske sposobnosti. V publikacijah o zdravilih in prometni varnosti so navedene ocene, da 10 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč uporablja zdravila, ki zmanjšujejo vozniške sposobnosti. Ob tem kar 80 odstotkov udeležencev v prometu, ki jemljejo zdravila, ne pozna njihovega vpliva na vožnjo. Zdravila, ki zmanjšajo psihofizične sposobnosti, se imenujejo trigoniki, na embalaži so označena s trikotnikom. Sicer med njih spadajo uspavala in pomirjevala, zdravila z vplivom na duševno počutje, zdravila za zdravljenje epilepsije, zdravila proti močnim bolečinam, zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni ter še nekatera druga zdravila na recept in brez recepta.

Pod vplivom mamil in brez dovoljenja

Po podatkih mednarodne raziskave DRUID je pri voznikih še vedno bolj prisoten alkohol. »V raziskavo je bilo vključenih 13 evropskih držav, naključno se je testiralo voznike skozi različna obdobja. Alkohol je bil prisoten v povprečju na evropski ravni pri 3,48 odstotka voznikov, sledile so droge (1,9 odstotka), zdravila (1,36), kombinacija drog (0,39) in kombinacija alkohola in drog pri 0,37 odstotka voznikov. Ob tem je potrebno poudariti, da so razlike med državami, ki so bile vključene, zelo velike. Pri prepovedanih drogah je najbolj pogosta THC (kanabiodi), sledi ji kokain, večinoma pa je šlo za mlajše voznike moškega spola, in sicer skozi ves dan, posebej povečano pa med konci tednov. Pri amfetaminih, t. i. »party drogah«, gre večinoma za voznike pod 35 let starosti, ki se omamljajo za konec tedna, prepovedani opiati pa so bili prisotni pri moških srednje starosti, od 35 do 49 let,« nam je povedala Mateja Markl in dodala, da so razlike pri prepovedanih drogah med državami velike – v zahodnih je večja prisotnost drog, v vzhodnih je večji delež alkohola, drog pa je zelo malo. Glede uporabe zdravil je raziskava pokazala, da so bila v večji meri prisotna pri starejših voznicah, skozi celoten dan, najbolj pogosti pa so bili benzodiazepini in medicinski opiati.

Sicer se v zadnjem času zadeve pospešeno urejajo tudi na področju nadzora in kontrole ter samega zdravljenja. Andrej Kastelic, specialist psihiater in predstojnik centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog na psihiatrični kliniki v Ljubljani je povedal, da so odprli možnosti, da tudi nekdanji odvisniki, ki so uspešno prestali zdravljenje, pridejo do vozniškega izpita, vožnja avtomobila danes je namreč eden od pomembnih dejavnikov v vsakdanjem življenju, s čimer so še izboljšali motivacijski moment zdravljenja. »Problem so seveda tisti, ki jemljejo droge in nimajo vozniškega dovoljenja, pa vseeno vozijo. Na eni strani omogočamo tistim, ki so se uspešno ozdravili, da se po vsem tem vključijo v družbo, na drugi pa smo do tistih, ki to zlorabljajo, toliko bolj strogi. Več zlorab je pri zdravilih. Tudi če jemljejo drogo le občasno in niso sposobni za vožnjo, jim ne damo pozitivnega mnenja. Vsaj pol leta morajo biti urejeni, da se lahko sploh potegujejo za vozniško dovoljenje.«

Velika večina pregledov zaradi alkohola

Kršitelji lahko računajo na kazen 1200 evrov in stransko sankcijo 18 kazenskih točk, pri čemer se vozniku prepove nadaljnja vožnja in začasno odvzame vozniško dovoljenje za 24 ur. Voznika se napoti tudi na kontrolni zdravstveni pregled. Če zaprosi na sodišču za odlog prenehanja vozniškega dovoljenja, se mora udeležiti tudi ustreznega rehabilitacijskega programa skladno z Zakonom o voznikih (podobno kot za voznike, ki so vozili pod vplivom alkohola). Policija ob sumu, da voznik vozi pod vplivom drog ali drugih substanc, izvede določene kontrolne posege, od preizkusa oči, ocene velikosti zenic do odreditve strokovnega pregleda.

Od oktobra 2011, ko so bili imenovani prvi pooblaščeni izvajalci rehabilitacijskih programov, pa do konca leta 2013 je bilo opravljenih več kot 16.000 kontrolnih pregledov voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, kar je več kot 85 odstotkov vseh opravljenih kontrolnih pregledov. Okrog 550 voznikov je v istem času opravljalo kontrolni zdravstveni pregled zaradi vožnje pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, kar predstavlja le 3 odstotke vseh kontrolnih pregledov. »Od tistih, ki so vozili pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi, je bilo na izobraževalne delavnice napotenih 206 voznikov, na psihosocialne delavnice 26 voznikov in na zdravljenje 23 voznikov,« je še povedala Mateja Markl.