Točenje goriva, počitek, lakota, žeja, mala ali velika potreba... Razlogov za postanek na počivališčih je lahko med vožnjo po avtocesti ogromno. V Sloveniji je njihovo število raslo skladno z razvojem avtocestnega omrežja in danes je ne glede na to, da celotna mreža počivališč še ni zgrajena, treba priznati, da je pokritost dobra. Na skupno približno 600 kilometrih avtocest in hitrih cest, s katerimi upravlja Dars, je tako 50 delujočih počivališč z bencinskimi servisi in vso ostalo ponudbo, k temu pa je potrebno dodati še manjše število malih počivališč brez bencinskih servisov.
Vladno uredbo o oddaji avtocestnih počivališč so sicer oblikovali že leta 1996, nastala pa je na podlagi študije Spremljajoči objekti ob avtocestah v Republiki Sloveniji. Omenjena študija nima zakonske, temveč usmerjevalno naravo pri sprejemanju prostorskih aktov za avtocestne odseke in priporoča medsebojno oddaljenost malih počivališč med 10 in 15 kilometrov, počivališč z bencinskim servisom med 25 in 30 kilometrov ter počivališč, na katerih je poleg bencinskega servisa še restavracija, od 50 do 60 kilometrov. Dokončno pa so počivališča definirana in opredeljena z državnimi prostorskimi načrti za posamezne odseke avtocest.
Velika počivališča v dobrem stanju
Edina avtocestna relacija, ki je s počivališči trenutno malce slabše pokrita, je Ljubljana–Novo mesto. Vendar pa bo tudi na tej relaciji dolenjske avtoceste letos, predvidoma oktobra, odprto počivališče Dul (odsek med Trebnjem in Novim mestom), intenzivno pa potekajo tudi dela na bencinskem servisu Cikava (med Ljubljano in Grosupljem). »Ne glede na to pa menimo, da je ponudba za uporabnike naših avtocest in hitrih cest zagotovljena, ustrezna in, kakor kažejo mednarodna ocenjevanja počivališč, tudi dovolj kakovostna,« pravi Marjan Koler z Darsa.
Lansko ocenjevanje skupno 65 avtocestnih počivališč oziroma gostinskih lokalov na teh počivališčih v 13 evropskih državah je tako na primer dobre ocene prisodilo počivališčema Lukovica na štajerski ter Čatež na dolenjski avtocesti. »Tudi sicer menimo, da so praviloma vsa velika počivališča, torej z bencinskim servisom in gostinsko ponudbo, na naših avtocestah lahko pozitivno ocenjena. Z večjimi težavami se soočamo na posameznih malih počivališčih. Sanitarne objekte na teh lokacijah se sicer redno večkrat dnevno čisti, vendar so ti na teh lokacijah povečini starejšega tipa, ravno tako je ob veliki frekvenci prometa težko vsak trenutek zagotavljati primerno raven vzdrževanja,« še meni Koler in dodaja, da na teh počivališčih ni stalne prisotnosti vzdrževalca, zato se pogosto srečujejo s problemom vandalizma in odtujitve posameznih elementov objektov in opreme.
Hitra hrana, brezplačen internet
Centralni del vsakega malo večjega avtocestnega počivališča je seveda bencinski servis, ki pa je z leti pridobival tudi vse več drugih funkcij, kot le svojo osnovno, s čimer so bencinski servisi postali prave male trgovine. A kot pravijo pri Petrolu, ki ima na voljo največje število bencinskih servisov ob slovenskih avtocestah, glavnino prihodkov še vseeno prinesejo goriva. »Razmerje v prodaji med gorivi in trgovskim blagom na povprečnem bencinskem servisu je zelo odvisna od cene goriva, lokacije servisa in drugih parametrov. Okvirno pa lahko ocenimo, da okoli 70 odstotkov zajema prodaja goriv, okoli 30 pa prodajo ostalega blaga,« je razložil Aleksander Salkič, ki je pri Petrolu zadolžen za strateško-korporativno komuniciranje. Družba Petrol, ki ima sicer na bencinskih servisih ob avtocestah zelo pisano ponudbo, na počivališčih nima svojih gostinskih restavracij, vendar pa obstoječe restavracije ne predstavljajo neposredne konkurence, saj so koncepti ponudbe drugačni. »Na bencinskih servisih se opravijo hitri nakupi in kupi hitra prehrana, restavracije pa so namenjene drugačni vrsti prehrane in tam se vozniki ustavijo za nekoliko dlje časa,« je še dodal Salkič. V sklopu hitre prehrane pa so se Petrolu ravno pred kratkim odločili za nov koncept ponudbe v okviru bencinskega servisa, pri katerem bodo namesto serijske priprave večino izdelkov pripravljali sproti kar na sami lokaciji. Koncept so poimenovali Fresh, privega pa so odprli na prenovljenem bencinskem servisu na Celovški cesti v Ljubljani.
Ob avtocestah pa je trenutno največji ponudnik hrane podjetje Marche. To je na naš trg vstopilo leta 2005, trenutno pa na počivališčih ob slovenskih avtocestah upravlja z desetimi restavracijami in šestimi bistroji. »Naš koncept sloni na svojstveni pripravi kakovostne sveže hrane pred očmi gostov. Obišče nas veliko tujcev, ki koncept poznajo iz drugih držav, vse več pa je tudi domačih gostov, kar si štejemo v posebno čast. Glede na analizo zadovoljstva, ki jo izvajamo že od začetka, lahko rečemo, da so naši gosti zadovoljni s ponudbo hrane in pijače, ambientom, postrežbo, čistočo in celotnim doživetjem,« pravi vodja marketinga Krista Urbas. Poleg vsega omenjenega Marche dodatno vključuje še splet storitev, ki zadovoljujejo tudi druge raznolike potrebe uporabnikov. »Tu gre predvsem za dovolj parkirnega prostora, prostor za nego dojenčkov, notranje in zunanje otroško igrišče, pokrite terase, brezplačni internet, lepe in urejene sanitarije, prometne informacije...« pa je razložila prokuristka Joža Jurca in dodala, da postavitve novih restavracij Marche ne načrtuje. Nasprotno pa velik potencial v zvezi s širitvijo v Sloveniji vidi še en gigant avtocestnih postojank Autogrill. Ta je na slovenski trg prav tako vstopil leta 2005 in ima trenutno pri nas štiri središča, ponudba pa je koncentrirana na kavo, prigrizke in trgovinske izdelke. »Autogrill se je za prihod na slovenski trg odločil iz strateških razlogov. Slovenija je namreč v Evropi odlično pozicionirana in ima zelo močan tranzit, frekvenco tovornjakov, avtobusov, turistov...« je razložila Sanja Barić iz Autogrilla.
Vedno več ropov
Se pa avtocestna počivališča v zadnjem času večkrat omenja tudi v zvezi s precej neprijetnimi temami. Čeprav je problematika premoženjskih kaznivih dejanj na avtocestah in počivališčih v državah Evropske unije na splošno še vedno večja kot v Sloveniji, je dejstvo, da se splošna varnost na počivališčih ob avtocestah in hitrih cestah slabša. To ugotavljajo tako na Darsu kot na policiji, oboji si želijo to stanje izboljšati, pa čeprav na Darsu večjih pooblastil nimajo. Počivališča ob avtocestah in hitrih cestah so namreč po zakonu o cestah sestavni del javne ceste, ki jo mora Dars kot upravljalec redno vzdrževati in z njo upravljati. Kot upravljalcu te površine pa mu zakon daje le pooblastila v zvezi z zagotavljanjem pogojev za varen potek prometa, ne pa za osebno varnost uporabnikov avtoceste. »Ne glede na to, da Dars torej nima pristojnosti za spremljanje kriminalitete in zagotavljanje varnosti, se vedno znova pojavljajo pobude, da bi z raznoraznimi ukrepi zagotavljal večjo varnost. A tovrstnih pobud enostavno ne moremo realizirati, saj nismo pristojni za spremljanje kriminalitete. Sicer pa javnosti večkrat posredujemo priporočila, kako naj uporabniki avtoceste poskrbijo za lastno varnost in za varnost njihovega premoženja med postankom na počivališču. Priporočila so objavljena tudi na naših spletnih straneh,« pravi Marjan Koler.
Tudi policija voznikom in potnikom svetuje, naj pri postankih na avtocestnih počivališčih ves čas nadzirajo svoje vozilo in predmete v njem. Vozilo naj zaklenejo, vrednejših predmetov pa ne puščajo na vidnih mestih. »Na počivališčih tatovi na različne načine zavedejo oškodovance, pritegnejo pozornost, medtem pa sostorilci iz vozila odtujijo vrednejše predmete. Prav tako poznamo primere, ko storilci na počivališču preluknjajo pnevmatiko na vozilu oškodovanca in se kasneje, ko se oškodovanec nekaj kilometrov naprej na avtocesti ustavi zaradi izpraznjene pnevmatike, pripeljejo za njim ter mu ponudijo pomoč, hkrati pa izvršijo tatvino iz vozila. Ponoči pa storilci pogosto izkoristijo odsotnost voznikov osebnih ali tovornih vozil tako, da vlomijo v vozila in kabine tovornih vozil in iz njih odtujijo različne predmete. Običajno navedena kazniva dejanja izvršuje več storilcev hkrati, njihove naloge pa so pri tem deljene,« je pojasnil Aleš Kegljevič iz Uprave kriminalistične policije v Generalni policijski upravi. Se pa na avtocestnih počivališčih pojavljajo tudi kršitve cestnoprometnih predpisov. V zadnjih letih policija tako med tujimi avtoprevozniki pogosto opaža, da ob obveznih počitkih uživajo alkohol, zato nadzor na počivališčih usmerjajo tudi v smer, da identificirajo vinjene voznike in jim preprečijo nadaljnjo vožnjo.
