Poletje je tudi čas, ko se rado pokaže, v kakšnem stanju so družba, človeški duh in seveda promet. Vse našteto z lahkoto vržemo v en koš, kajti eno razgalja drugo in se lahko bere kot odprta knjiga. Gneča na cestah namreč prikaže vse plati našega minulega (ne)dela. Nekoč je Slovenija veljala le za malo večjo bencinsko črpalko na poti iz razvite Evrope na manj razviti Jadran. Zdaj, s temi cenami, niti to ni več, saj se je spremenila v večje tovornjakarsko parkirišče. Na poti iz manj razvite vzhodne Evrope na razviti zahod.
Vmes dodajte še vrsto turistov, ki samo čakajo, da čim prej in s čim manj stroški prečkajo to tovornjakarsko parkirišče, ter kakšnega vrlega stratega in prometnega strokovnjaka, ki bi malo urejal promet, pa četudi z naknadno postavljenimi stožci ali zametki nekih gradbišč, ki bodo to nekoč šele postala, omejitve hitrosti so že tam, če že delavcev ni, pa kakšnega varuha reda, ki dela vse, samo tistega ne, za kar je plačan – in smo tam.
Globoko v prometni godlji. In vsako poletje je enako. Zdaj so sicer ugotovili, da so preutrujeni vozniki tovornjakov »tempirane bombe na kolesih«. Halo, dobro jutro, dolgo ste potrebovali za to ugotovitev. In kaj bodo tisti, ki naj bi bili plačani tudi za to, storili? Pustimo se presenetiti; če bodo toliko časa potrebovali za iskanje rešitev, kolikor so ga porabili, da so le priznali, da nas je ta tovornjaški tranzitni promet povsem zadušil, potem se bomo še načakali.
Potem so tu mejni prehodi. Seveda tisti z od boga poslano Hrvaško, deželo sonca in morja. Torek zvečer, nobene turistične prometne konice. Vrsta na mejnem prehodu proti Hrvaški, dolga nekaj sto metrov. Zakaj? Ker je odprta le ena niša, kjer družno stojita slovenski in hrvaški policist. Mimogrede, zanimivo bi bilo izvedeti, zakaj hrvaški mejni organi »gostujejo« na slovenskih mejnih prehodih, in ne obrnjeno. Ker vemo, kaj pri južnih sosedih pomeni »začasno«, šola z začasnim mejnim prehodom Sečovlje slovenske države ni očitno še nič naučila. Oba policista očitno menita, da je treba turiste malo tako, med oči, da jih bo potem še več. In jih je, kolona je vedno daljša, šerifi v svojih hiškah pa nič…
Je kje torej rešitev? Verjetno je, sicer se strokovnjaki pritožujejo, da vsi vemo vse, da radi veliko bentimo o stvareh, ki jih ne poznamo. Prav, ko bodo oni našli rešitev, davkoplačevalci in plačevalci cestnih pristojbin in vinjet ne bomo več bentili. Zelo enostavno, mar ne? Do takrat pa menda lahko vsaj stresamo slabo voljo naokoli, kajti razlogov, da je tako, je več kot dovolj. Če ne verjamete, se kdaj konec tedna skušajte zapeljati proti Obali ali Mariboru. Ali pa tudi kar med tednom, »tovorno vozilo v okvari« je namreč že kar nekako vnaprej programirana ovira, pri poročilih o prometu je ta besedna zveza tako in tako že del »serijske opreme«.
