Biblijski dvoboj med velikim Goljatom in malim, a presneto premetenim Davidom je nekaj, o čemer se govori že 3000 let. Nauk zgodbe je več kot jasen: ne štejejo vedno le moč, velikost, nastopaštvo, aroganca. Ne, David je prispodoba za »manj je tudi več«. V primeru honde jazz in nissana note bi lahko rekli, da sta se »spopadla« dva Davida. Oba imata namreč ravno to, kar naj bi David predstavljal.
Veliki Filistejec Goljat in mali bodoči izraelski kralj David se spopadata že zelo dolgo, nissan note in honda jazz pa veliko manj časa. A zato njun boj ni nič manj ogorčen, boj za kupca je nekaj, o čemer strategi in marketingarji sanjajo dan in noč. Oba naša Davida sta iz dežele vzhajajočega sonca, vsaj po rodu, in imata v naših krajih kar bogato tradicijo, posebno note. Z novo generacijo je zaoral novo ledino, saj se je precej oddaljil od tega, kar je note nekoč predstavljal. A roko na srce, to ni nujno tudi bolje.
Honda jazz je na drugi strani mali veliki čudež na štirih kolesih, ki igra bolj obrobno vlogo, a kdor spozna njene prednosti, bo hitro prepričan o nečem povsem drugem. Da je mogoče na vsega 3,9 metra dolžine zasnovati prostoren avtomobil. Ravno pravšnji za vsakodnevne opravke po mestni gneči, ki jo obvladuje z odliko.
Tudi note je v tem poglavju zadel v polno, sicer je s 4,1 metra nekoliko daljši kot jazz, a v potniški kabini zato ni veliko bolj prostorno. Predvsem se ti centimetri poznajo pri prtljažniku, saj v notu meri od 295 do 381, v jazzu pa od 335 do 399 litrov, seveda ob upoštevanju, da je možno prostornino prilagajati odvisno od vzdolžne nastavitve zadnje klopi. Tukaj se odrežeta oba kandidata zmerno, torej ravno dovolj za tisto, čemur sta v prvi vrsti namenjena – prevozu najbolje dveh potnikov in njihove prtljage.
Ne eden ne drugi se seveda ne ustrašita avtoceste, a papir pravi eno, praksa pa nekaj drugega. Jazz stavi na klasični 1,4-litrski bencinski motor z 99 konjiči (73 kW), ki ga poženejo do 182 kilometrov na uro. Motor se izkaže v (skoraj) vseh disciplinah (le pri višjih hitrostih in vrtljajih je občutno preglasen) in je zato zelo »davidovska« izbira. Note na drugi strani želi biti modernejši, trivaljni bencinski motor zmore zelo podobnih 98 konjev (72 kW), doseže na papirju le 1 kilometer na uro manjšo končno hitrost, navaditi pa se je treba značilnega trivaljnega grgranja motorja. A zares zamerimo mu lahko le eno stvar. V nižjih vrtljajih dobesedno »umre«, dolgi klanci so prava nočna mora, a žal konstrukcija zahteva svoje, od voznika pa, da pogosteje prime za prestavno ročico, če želi malce bolj živahno vožnjo. Pri čemer mu menjalnik ravno ne pomaga veliko, saj ne mara prehitrega prestavljanja. Mogoče je zato tudi poraba 6,7 litra na 100 kilometrov na koncu bolj razumljiva, posebno v primerjavi s hondo, ki je popila le 6,2 litra. Oba se morata znajti le s petimi prestavami, pri čemer bi se tudi šesta povsem dobro prilegla. Kot tudi nekoliko večja posoda za gorivo (pri jazzu 42 in notu 41 litrov).
Pri notranjosti je pri obeh glede na zunanje centimetre dovolj prostora, hvalimo vzdolžno pomično zadnjo klop, ki jo enostavno podremo in nastane ravno dno. Počutje v obeh avtomobilih je dobro, voznik se ne bo preveč ubadal z gumbi in stikali, vse upravljanje pa je dovolj lahkotno, da se ga lahko voznik ali voznica zelo hitro privadita. In tudi za dva potnika na zadnji klopi je dovolj centimetrov za koleno in glavo.
Jazz je v paketu comfort opremljen s tistim, kar sodoben avtomobil mora imeti, a zato ni predrag. Kot drugi paket opreme premore vse pomembne dodatke s področja varnosti (zračne blazine in zavese, ABS, EBD, ESP...) in udobja (električni pomik stekel in zunanjih ogledal, samodejna klima, radio s stikali na volanu, potovalni računalnik...). Note je s paketom tekna sport za odtenek bolje opremljen, tudi z inteligentnim ključem in navigacijo.
Cena je tista, ki Hondinemu »davidu« posebno dobro leži. 14.630 evrov sicer ni malo za velikostni razred, a je razmerje med dobljenim in plačanim vendarle dobro, še posebno ker je avto v akciji cenejši za 2440 evrov. Za to pa testni note v tej prvini vse prej kot blesti. Redna cena se tudi zaradi paketa sport (16-palčna aluplatišča, strešni spojler...), ki zahteva dodatnega tisočaka, dvigne na kar 18.200 evrov. Sicer so tukaj še popusti, a se tudi z njihovo pomočjo cena spusti za največ 2000 evrov in je še vedno tako visoka, da se zaradi nje lahko upravičeno praskate za ušesi in se raje ozrete za kakšno cenejšo različico (z opremo stopnjo nižje prihranite 1500 evrov) .
Oba japonska »davida« sta se torej izkazala z vsem, kar imata. Brez šibkih točk ni šlo, a se lahko zato pohvalita z vrsto prednosti. Dejstvo pa ostane, da ni nujno biti velik, močan in grozeč, da si zares lahko velik sam po sebi. Oba »davida« nimata s tem nobenih težav. Več pa v sklepu.
Več fotografij na www.dnevnik.si
