Škode zaradi žledu je veliko, a žled le ni nova stvar v naših krajih. Poplave, ki so sledile, so žalostne spremljevalke nenavadne zime, a tudi te niso nekaj novega. Še najbolj so zato mile zime veseli vozniki. Ni bilo veliko priložnosti preskusiti novih zimskih pnevmatik, še takrat, ko je bilo kaj snega na cestah, so vrli tisti, ki bi morali skrbeti za vsaj izločanje tovornjakov s cest, seveda zatajili. Zimske službe? O njih ne bi izgubljali besed, če ne bi denimo na ljubljanski obvoznici vozili v koloni po mokri cesti, ko je spredaj Darsov tovornjak s plugom plužil – kopno in le mokro cesto! Kaj je takrat drgnil s ceste, ve verjetno samo on. Čez nekaj dni, ko je imel kaj drgniti, pa je Slovenija na avtocestnem križu obstala.

A tudi o tem ne bi, kajti pozimi zima vedno preseneti tiste, ki zase pravijo, da so vedno pripravljeni. Voznike denimo. Dve snežinki in sicer tako pogumni Slovenci se spremenijo v komaj premikajočo se oviro na cesti. Ne vem, pravijo, da je bilo včasih več snega, slabše zimske službe, slabše zimske pnevmatike, pa še ti le na pogonski osi, pa vendar nekako nimam v spominu, da bi se veliko govorilo o nekih »zimskih prometnih kolapsih«. Verjetno so bili to drugačni časi, kdo bi vedel. Vemo pa vozniki le eno: dovolj je kakšen dan minus temperatur in rožice na cestah cvetijo. Da, tiste rožice, ki segajo vedno globlje v podlago ceste, tiste, ki naredijo slovenske ceste podobne Luninemu površju. »Kraterland« po domače.

O zavoženi cestni politiki Slovenije smo tudi že veliko govorili, prelili nekaj črnila, prezračili kar nekaj ust, spremenilo pa se ni prav nič. Ob prvem malce toplejšem vremenu po zimi se pojavijo, kot kuga napadejo naše ceste in začne se slalom, veleslalom z avtomobilom in tekmovanje, ali bom danes razsekal pnevmatiko ali ne. In potem se čudite, zakaj smo Slovenci menda tako dobri v slalomskih veščinah? Če bi bilo kaj pravice na tem svetu, bi lahko bili tudi prvaki v reliju ali še kakšnem drugem športu vrtenja volana. Prvaki v potrpežljivosti pa smo že dolgo, saj nam sadijo rožice in obljubljajo boljšo prihodnost menda prav vsi oblastniki, ki se prikopljejo do korita.