Prizor, ki ga ne bi privoščili nikomur: zjutraj se želite s svojim jeklenim konjičkom odpeljati v službo, toda na parkirnem mestu zeva praznina. Kmalu ste obupani in ugotovite, da so vam avtomobil ukradli. A ravno takšen ali podoben prizor je lani doletel kar 663 lastnikov avtomobilov v Sloveniji, sodeč po prvih podatkih letošnjega polletja pa bo številka ob koncu leta še občutno višja.
Večja verjetnost, da ste udeleženec opisanega prizora tudi sami, je, če si lastite vozilo srednjega ali višjega cenovnega razreda. Tako vsaj pravijo pri policiji, kjer dodajajo, da se večina teh vozil po tatvini (doma ali v tujini) razstavi v rezervne dele, ki se nato uporabijo za popravilo razbitih vozil. »Manjši del vozil, predvsem tista višjega cenovnega razreda, ki se ne razstavijo, pa se po tatvini prepelje v tujino, najprej v nam bližnje vzhodne države in od tam naprej proti vzhodu, pogosto izven Evrope. Slovenska vozila so tako že našli v Južni Koreji, na Arabskem polotoku, v Tuniziji...« je z zanimivim podatkom postregel Dejan Garbajs, vodja Sektorja za splošno kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije, in dodal, da je tudi sicer splošna smernica tatvin vozil v EU še vedno takšna, da storilci ukradena vozila iz zahodnoevropskih držav po tatvini prepeljejo v vzhodno Evropo ali še naprej (Rusija, Azija, Afrika…). Pogosto pa se za prevoz vozil uporablja tudi kontejnerski ladijski transport.
Tatovi so iznajdljivi
Čeprav so sistemi varovanja vedno bolj zapleteni in je za storilce vedno teže najti način vstopa v vozilo ter zagona motorja brez izvirnega ključa, neupadanje in celo rast števila kraj pričata, da se avtomobilski tatovi spretno prilagajajo spremembam v varovanju vozila. »Storilci tako pri tatvinah vozil skoraj vedno uporabljajo računalniško opremo ali posebej prilagojene elektronske pripomočke, s katerimi onemogočijo ali preslepijo varovalni sistem v vozilu. Klasičnih tatvin v obliki razbijanja stekla, lomljenja kontaktne ključavnice in spajanja žic pod volanom praktično ne poznamo več,« še dodaja Garbajs.
Tatovi večinoma delujejo v skupini, o dobro premišljenih potezah pa ve veliko povedati izkušeni zasebni detektiv Simon Mrak, ki je bil priča ali pa je od svojih kolegov slišal že za celo vrsto nenavadnih kraj avtomobilov. »Eden najbolj modernih načinov, ki so se nekajkrat zgodili tudi v nam bližnjem Zagrebu, je na primer, da vam nekdo v času, ko stojite pri semaforju, odpre prtljažnik, medtem, ko stopite do njega, pa se od nekod prikrade njegov pajdaš, sede za volan in se odpelje,« pravi Mrak in dodaja, da je le malce starejši način tako imenovana kraja s kosom papirja, pri kateri tatovi na avtomobile, parkirane v garažnih hišah, za zadnji brisalnik zataknejo kos papirja. Ko lastnik sede za volan, pri vzvratnem pogledu ugotovi, da nima pregleda nazaj, zato običajno že pri zagnanem motorju izstopi, da bi odstranil moteči papir. V tistem trenutku pa v avtomobil sede tat in avtomobil odpelje. »Takšni primeri so bolj pogosti v večjih mestih v tujini, saj se je tam laže skriti. Vem pa tudi za nekaj primerov, ki so se zgodili v Ljubljani, ko je avtomobile odpeljal privatni pajek, pobarvan v barve tistega, ki ga ima mestno redarstvo. Pri teh akcijah sodeluje več ljudi – najprej gredo opazovalci v uniformah mestnih redarjev, ki zatikajo listke z lažnim obvestilom o napačnem parkiranju in pazijo, da jih ne zaloti policija ali redarstvo, drugi pa pridejo in avtomobil naložijo na tovornjak,« še opisuje Mrak.
Koristna mehanska blokada menjalnika
Kljub vsemu naštetemu je seveda jasno, da lahko dobra zaščita pride še kako prav. Prvi korak je lahko že, da avtomobila ne puščate na kakšnih osamljenih, temnih mestih, nadalje pa lahko poskrbite še za mnoga dodatna zaščitna sredstva. Miro Sešek iz podjetja S-CAR tako poudarja, da je prepričanje, da so avtomobili že serijsko dovolj zaščiteni proti kraji, zmotno, zato toplo svetuje dodatno zaščito, ki jo v osnovi ločimo na dve vrsti: elektronsko in mehansko varovanje. »Med prvo spadajo avtoalarmi, skrita stikala za preprečevanje vžiga motorja, razni 'imobilizatorji'... Avtoalarmi so se v preteklosti izkazali za solidno zaščito, s prihodom vse več elektronike v avto pa so postali ranljivi, saj se jih vklaplja in izklaplja preko daljinskega upravljalnika. To pomeni, da nepridipravi v primeru ponareditve ključa ali 'daljinca', alarm izklopijo že s tem, ko odklenejo avto. Enostavna in poceni različica zaščite so tudi skrita stikala za blokado motorja, je pa vsekakor tudi to bolje kot nič, saj smo v naši delavnici že kar nekaj avtomobilov pred krajo rešili samo z omenjenim sredstvom,« pravi Sešek in opozarja, naj kupci zaupajo predvsem alarmom priznanih znamk.
Med mehanskimi sredstvi varovanja avtomobila so medtem zanimive predvsem mehanske blokade menjalnika in palice za zaklep volana ter stopalk zavore in plina. Prednost prvih je po Seškovih besedah predvsem v tem, da mehansko zablokirajo prestavno ročico in s tem onemogočijo prestavljanje oziroma vožnjo z avtom. »Glede na to, da je vse skupaj narejeno iz kaljenega jekla, ki je odporno na vrtanje, rezanje in lomljenje ter je celotna ključavnica skrita pod sredinsko konzolo, to predstavlja praktično nerešljiv problem za vlomilce. Seveda pa moramo tudi pri nakupu mehanske blokade menjalnika biti pozorni na razne ponaredke s poceni cilindričnimi vložki. Razne palice, ki zaklenejo volan, so sicer spet boljše kot nič, a moramo pri tem vedeti, da volani novejših avtomobilov niso več iz jekla, temveč iz plastike – kaj malo nam torej pomaga jeklena ključavnica, če pa je bolj enostavno prerezati volanski obroč, ki je iz malo trše plastike,« še opozarja Sešek.
Odškodnina enaka kot pri popolni škodi
Med preventivne ukrepe, ki lahko vsaj deloma ublažijo bolečino ob kraji avtomobila, spada tudi primerno zavarovanje. Luka Pušnik, direktor službe za marketing pri Zavarovalnici Triglav, pravi, da za njihove zavarovance nudijo različne oblike avtomobilskih paketnih zavarovanj, v katerih lahko dobijo kakovostna zavarovalna kritja v primeru kraje. Če do te pride, pa lastniku zavarovanega vozila pripada enaka odškodnina, kot če bi bilo vozilo uničeno brez rešenih delov (popolna škoda). »Pri tem se upošteva dejanska vrednost zavarovanega vozila na dan nastanka škode, se pravi tatvine. Zavarovalnina zapade v izplačilo po izteku 30 dni od prijave primera policiji. Če se vozilo v tem času najde, ga je lastnik dolžan prevzeti, zavarovalnica pa ni dolžna plačati zavarovalnine,« pravi Pušnik in dodaja, da mora zavarovanec škodo (tatvino) prijaviti najpozneje v treh dneh od dneva, ko je izvedel za zavarovalni primer, kar pa sicer velja tudi za vse ostale škodne dogodke. »Prijavi mora predložiti vso razpoložljivo dokumentacijo o vozilu, kot sta na primer prometno dovoljenje in tehnična knjižica, vse ključe vozila ter potrdilo o prijavi primera slovenski policiji. V primeru, da je bilo vozilo ukradeno v tujini, je treba primer takoj prijaviti policiji pristojne države, po prihodu domov pa še slovenski policiji,« še razlaga Pušnik, ki trdi, da je to, da se ukradeno vozilo najde, v velikem interesu tudi zavarovalnici, saj se na ta način zmanjša nastala škoda, zato se tudi aktivno vključuje v iskanje takega vozila.
