Slovenski vozniki imamo o sebi zelo dobro mnenje, a razmere na cestah govorijo drugačno zgodbo. Ne toliko zaradi nesreč kot dejstva, da preradi izzivamo, vozimo agresivno, predvsem pa precenjujemo sebe in podcenjujemo druge ali razmere na cesti. Ob zmanjšani vidljivosti in spolzki cesti gre potem lahko hitro kaj narobe. Posebno poglavje varne vožnje je tudi vožnja v megli, ki je v jesensko-zimskih mesecih še zlasti aktualna. Meglene razmere pa zahtevajo posebno previdnost in upoštevanje pravil. A najprej si poglejmo, kaj sploh je megla in zakaj nastane. »Megla je stanje zmanjšane horizontalne vidnosti, ki jo povzročajo drobne vodne kapljice, lahko tudi kristalčki, s tem, ko sipajo vpadlo svetlobo. Megla nastane, ko zrak zaradi ohlajanja doseže stanje nasičenosti z vodno paro in pričnejo se izločati drobne kapljice. Glede nastanka ločimo predvsem tako imenovano radiacijsko meglo, ki zaradi nočnega ohlajanja nastane nad ravnim ali konkavnim terenom, in advekcijsko meglo, ki nastane, ko topel zrak doteka nad hladno vodno površino. Radiacijska megla je predvsem v zimski polovici leta pogosta po dolinah in kotlinah v notranjosti Slovenije, advekcijska pa se pojavlja ob morju v spomladanskem času, ko je morje še hladno,« pravi meteorolog Branko Gregorčič iz Agencije RS za okolje (ARSO).
V Sloveniji je po ugotovitvah ARSO število dni z meglo v zadnjih desetletjih v urbanih okoljih upadlo, kar gre predvsem na račun povečanja deleža daljinskega ogrevanja in s tem manjše emisije trdnih delcev, ki služijo kot kondenzacijska jedra. A vseeno nad kotlinami še vedno visi Damoklejev meč, ki se mu reče recesija, z drugimi besedami revščina, saj se z dražitvijo nekaterih energentov in povečano uporabo lesne biomase v neustreznih kuriščih lahko ta smernica spet obrne. Posebej so problematične manjše kotanje, v katerih megla najhitreje nastane, ker se v njih nabira hladen zrak. To na primer velja za Ljubljansko kotlino.
Ne uporabljajte dolgih luči, sluh pa
A to je druga zgodba, dejstvo je, da morajo vozniki, ko se enkrat znajdejo v megli, ravnati prav. Roman Strehar iz avtošole Ježica pravi: »Megla se najpogosteje pojavlja zjutraj in zvečer, ko predstavlja še dodatno nevarnost. Zato velja najprej prilagoditi hitrost. Vidljivost lahko izmerimo s pogledom na označbe s količki ob cesti, ki so postavljeni na vsakih 25 metrov, pravilno smer pa lahko držimo tudi tako, da se orientiramo po talnih oznakah. Pravilo je, da ob vidljivosti do 50 metrov ne vozimo s hitrostjo, višjo od 50 kilometrov na uro, pri vidljivosti do 100 metrov s hitrostjo do 80 kilometrov na uro in pri vidljivosti do 150 metrov s hitrostjo do 100 kilometrov na uro. To so meje, pri katerih se še lahko varno ustavimo.« Naslednje pravilo pravi, tako Strehar, da je pri vožnji v koloni potrebno upoštevati varnostno razdaljo. Vozilo pred sabo poskušamo držati na takšni razdalji, da še vidimo njegove zadnje luči: »Upoštevajmo, da so za nami tudi druga vozila, zato naglo zaviranje, spreminjanje smeri in nepotrebno prehitevanje odmislimo. Uporaba zadnje meglenke je dovoljena le, ko vidljivost pade pod 50 metrov. Tudi prednji meglenki uporabljajmo le v gosti megli. Meglenke niso namenjene temu, da je avtomobil bolje videti, pač pa da mi bolje vidimo cesto in smo bolje opaženi. Ne uporabljajmo dolgih luči, še posebej ponoči, ker bomo s tem zaslepili nasproti vozečega. In še to. Med vožnjo v megli uporabljajmo sluh. Ne zanašajmo se zgolj na vid, izklopimo radio, okenska stekla po možnosti spustimo za kakšen centimeter in poslušajmo. To je učinkovit način ocenjevanja, kje je drugo vozilo in v katero smer se giblje.«
Videti in biti viden je torej eden od pogojev za varno vožnjo, a vse preveč voznikov pri nas se tega loteva na napačnem koncu. Vožnja s prižganimi meglenkami postaja vedno bolj značilen nacionalni šport slovenskih voznikov, in če nič drugega, se verjetno ne zavedajo, da je napačna uporaba meglenk tudi kazniva in zelo moteča za druge udeležence v prometu. Boštjan Smolej iz sektorja prometne policije pojasnjuje: »Meglenka je žaromet za meglo, ki se uporablja za izboljšano osvetlitev cestišča v megli, ob sneženju, dežju ali oblakih prahu, zadnja meglenka pa je svetilka za meglo, ki se uporablja zato, da se vozilo v gosti megli z zadnje strani prej opazi. Močno deževje, prš avtomobilov, ki vozijo pred nami, in pa megla zelo močno zmanjšajo vidljivost iz avtomobila. Vse navedeno vpliva na reakcijski čas voznika. Ob megli velja opozoriti tudi na spolzko vozišče zaradi vlage. Megla se lahko pojavi nenadoma ali v pasovih, kar je še bolj moteče. Uporaba meglenk je dovoljena le, kadar je vidljivost manjša od 50 metrov ali kadar meglenke delujejo v funkciji prilagodljivih žarometov. Uporaba zadnjih meglenk ni dovoljena na vozilu, za katerim na majhni razdalji vozi drugo vozilo. Globa za napačno uporabo meglenk znaša 40 evrov. Veliko voznikov uporablja meglenke ponoči ali v dežju, saj dobro osvetlijo rob ceste, a obenem zaslepijo nasproti vozeče. V takih primerih je njihova uporaba nepotrebna in celo nevarna.«
Po nesreči takoj zapustite vozilo
Ena najhujših prometnih nesreč v megli v Sloveniji se je zgodila na dolenjski avtocesti pri Grosupljem pred štirimi leti, 29. novembra 2010, ko je zaradi megle in vremenskim razmeram neprilagojene vožnje trčilo 38 vozil, tri osebe so pri tem izgubile življenje. Kaj torej storiti, ko se že zgodi nesreča v megli? »Vozniki pri nesreči pogosto ravnajo panično. Po nesreči v megli je treba najprej prižgati vse štiri utripalke in zapustiti vozilo, se poskusiti odstraniti z vozišča in, če se le da, druge voznike opozoriti na nesrečo. Poznam nekaj primerov, ko so vozniki po nesreči ostali v vozilu in ga niso upali zapustiti, pa je prišlo do še hujšega,« dodaja Roman Strehar.
Najhujše stvari v megli se dejansko lahko zgodijo ravno na avtocestah, kjer so hitrosti vožnje višje, poleg tega pa se rada pojavlja megla v pasovih. Zato na Darsu skrbno spremljajo tudi pojave megle na avtocestnem omrežju. »Pogosta napaka voznikov je nadaljevanje vožnje z enako hitrostjo, kot preden so zapeljali v meglo. Dars stanje na avtocestah in hitrih cestah nadzira s kamerami in nadzorniki prometa v nadzornih centrih, ki informacije prejemajo tudi od delavcev vzdrževanja in cestninskega nadzora, prav tako nam uporabniki o megli poročajo na telefonsko številko 1970 prek prometnoinformacijskega centra. Glavni sistem zaznave megle so vremenske postaje po celotnem omrežju, ki poročajo o pojavu megle. Na meglo nato uporabnike opozarjamo preko radijskih postaj, avtocestnih portalov s spremenljivo vsebino, omejujemo hitrost v predorih, če se megla dobesedno 'prestavi' vanje, letos pa smo pripravili še novo vertikalno in horizontalno signalizacijo, ki bo uporabnike opozarjala na način vožnje ob megli, torej na vidnost oznak na vozišču in s tem zmanjšanje hitrosti. To vrsto signalizacije bomo uporabnikom predstavili v decembru,« je povedala Romana Duša z Darsa. A vso opozarjanje ne pomaga, če vozniki ne vedo, kako ravnati. »Nepravilna uporaba meglenk, neprilagajanje razmeram, vse to je po našem mnenju posledica pomanjkljivega znanja o vožnji v megli in premajhne osveščenosti ter zanimanja za nevarnosti vožnje v posebnih vremenskih pogojih,« dodaja Andrej Justinek, področni podsekretar Agencije za varnost prometa (AVP).
