Športni model 911 z 285 konji (210 kilovati) moči kot popolnoma opremljen policijski avtomobil. Vojaški džip »jagdwagen« iz leta 1956 s štirikolesnim pogonom ali bolje rečeno amfibijsko vozilo, ki je bilo torej zmožno vožnje po kopnem, pa naj je bil teren še tako zahteven, in v vodi. Študija majhne limuzine za kitajski trg z imenom C88 (številka 88 na Kitajskem velja za srečno), ki so ga iz ničle razvili in postavili na kolesa v vsega štirih mesecih ter ga leta 1994 predstavili na salonu v Pekingu, navdušili, pa vendar, kot takrat vsi tuji proizvajalci, niso dobili dovoljenja za proizvodnjo in prodajo na Kitajskem. Motocikel harley-davidson V-Rod. In navsezadnje traktor s konca petdesetih let prejšnjega stoletja, kateremu enake primerke je še dandanes popolnoma delujoče in uporabne mogoče uzreti na nekaterih nemških kmetijah.
Večine tega povprečen obiskovalec zagotovo ne bi pričakoval v muzeju ene najbolj slovitih znamk športnih avtomobilov – Porscheja. Kot verjetno tudi ne enega prvih primerkov Volkswagnovega hrošča, še iz časov, ko je bilo ukrivljanje stekla izjemno drago in je imel zaradi tega kot ljudski avto vse steklene površine, vključno z vetrobransko in zadnjo šipo, ki je bila zaradi tega v dveh kosih, popolnoma ravne, namesto smernikov pri lučeh pa ob bočnih vratih posebne ročke, ki so nakazale spremembo smeri, a so pozimi rade zmrznile in so morali vozniki namesto njih uporabljati kar svoje roke, podobno kot danes kolesarji. A po drugi strani vse skupaj vsakega, ki vsaj malce pozna zgodovino te slovite stuttgartske znamke, ne bi niti malo presenetilo, bržčas pa tudi tisti, ki jih vse skupaj ne zanima, vedo, da je hrošča na željo Adolfa Hitlerja v 30. letih prejšnjega stoletja oblikoval Ferdinand Porsche, ustanovitelj znamke. Zato je še kako prav, da ima svoje posebno mesto v muzeju tudi hrošč.
Seveda pa bi bilo v bogati zgodovini znamke izjemno krivično izpostaviti omenjene primerke, ki so zgolj kapljica v morje in nekakšni posebneži v družbi vsega, kar je mogoče videti v Porschejevem muzeju – veličastni stavbi, katere izgradnja je stala okroglih 100 milijonov evrov. Gradili so jo med letoma 2005 in 2008, odprli pa na začetku leta 2009 in velikim stroškom navkljub omenjeni vložek samo s prodajo vstopnic (za odrasle ta stane 8 evrov) dobili povrnjen že v treh letih, da prihodkov restavracije in trgovine, ki prav tako spadata v kompleks, niti ne omenjamo. In čeprav sicer mogočna stavba na prvi pogled ne deluje nič kaj gromozansko in na treh nosilnih stebrih v obliki črke V celo precej lahkotno, ta videz vara – pri gradnji so namreč uporabili skoraj natanko toliko jekla kot pri Eifflovem stolpu v Parizu, samo površine muzeja pa se razprostirajo na 5600 kvadratnih metrih. Na njih pa je kaj videti: med skupno več kot 80 vozili, ki so na ogled sočasno in ki skupno premorejo več kot 23.000 konjev moči, bi tudi najzvestejši privrženci znamke težko pogrešali kaj zares pomembnega, če že ne bi iskali igle v kupu sena.
Ob prihodu nas tako pričaka prvo vozilo, ki ga je na kolesa postavil Ferdinand Porsche ob koncu 19. stoletja in nosi polno ime egger-lohner-elektromobil modell C.2 phaeton (ali krajše P1) ter je na ogled šele od januarja letos, saj so ga šele pred časom odkrili v nekem skladišču pri Dunaju. Sprehod skozi bogato zgodovino nas nato odpelje mimo vseh modelov, ki jih je Ferdinand Porsche razvilže pred letom 1948, do prvega avtomobila, ki je nosil Porschejevo ime in so ga predstavili prav omenjenega leta – typ 356 »nr. 1« je bil športni roadster z močjo 35 konjev in najvišjo hitrostjo 135 kilometrov na uro. Nato sledijo prva (iz leta 1964) in vse naslednje generacije in različice legendarnega modela 911, številni prototipi, podroben pregled vseh dosežkov na športnih stezah, avtomobili, ki so bili narejeni v izredno omejenih serijah... Skratka, obisk Porschejevega muzeja je doživetje tako za poznavalce kot za tiste, ki jim je svet avtomobilov španska vas. V tem aprilskem vremenu, ki smo ga deležni tega poletja, pa navsezadnje tudi alternativna možnost za kakšen dan dopusta. Konec koncev do Stuttgarta niti ni tako daleč...
Več fotografij na www.dnevnik.si
