Naravno je, da se človeštvo razvija, da prihajajo nove generacije. Nosečnost je dar, nosečnicam pa je treba omogočiti, da se njihov vsakdan ne razlikuje pretirano od tistega pred zanositvijo. Udeležba v cestnem prometu, bodisi za volanom ali kot sopotnica v avtomobilu, je tudi za nosečnico nekaj vsakdanjega. Ker pa se nekatere stvari med nosečnostjo vseeno spremenijo, se morajo nanje ustrezno pripraviti. Glede na razmah prometa bi lahko ocenili, da je tudi za volanom vse več nosečnic, po drugi strani pa se zaradi višje starosti povečuje verjetnost rizične nosečnosti, in zato te ženske nekako bolj »pazijo« nase, kot na njih pazi okolica. Seveda se ženske v nosečnosti ne odrečejo sedenju za volanskim obročem, avtomobil je pač postal del našega zasebnega in poslovnega vsakdana.
Temu primerno se morajo torej ženske vesti. Ena bo zamahnila z roko, da to ni pomembno, druga spet bo kar preveč previdna. Kot po navadi je najboljša pot nekje vmes. Mateja Markl z Agencije za varnost v prometu (AVP) svetuje, da previdnost in ustrezna priprava na vožnjo nista nikoli odveč: »Med nosečnostjo priporočamo, da voznica vnaprej načrtuje svojo pot in če je le možno, daljših poti ne opravi sama. Pri nosečnicah se lahko zaradi hormonskih sprememb v kratkem času spremeni počutje, pride do nenadne utrujenosti, dehidracije in spremembe tlaka, kar lahko vpliva tudi na sposobnosti vožnje. Pri načrtovanju daljših poti, eno do dve uri vožnje, načrtujemo tudi krajše postanke za toaleto in dodatno razgibavanje, saj je v višji nosečnosti lahko sedenje razmeroma utrujajoče in statično.«
Pas ne bo poškodoval nerojenega otroka
Pravilno nameščen varnostni pas je nujen. Med vožnjo mora biti nosečnica, ne glede na to, kje v vozilu sedi – kot voznica, sovoznica ali sopotnica na zadnjem sedežu – vedno pripeta z varnostnim pasom. In pri tem je, kot opozarja Marklova, najbolj pomembno, da si varnostni pas pravilno namesti tako, da spodnji del pasu poteka pod trebuhom čez boke, zgornji pa prek ramena, predvsem pa tako, da pas ne poteka čez trebuh. Ob morebitni nesreči tako pas ne bo poškodoval nerojenega otroka, pač pa bo zadržal telo nosečnice, da ne bo udarilo ob volanski obroč ali armaturno ploščo. »Dokazano je, da so morebitne poškodbe ploda zaradi varnostnega pasu veliko manjše in redkejše, saj je otrok zaščiten v ovoju plodovnice, kot pa morebitne poškodbe ploda, če ga nepripeta nosečnica stisne z lastno težo. Zavedati se moramo namreč, da je naletna teža odrasle osebe s 70 kilogrami ob trku pri hitrosti 30 km/h že pol tone, pri hitrosti 50 km/h pa že več kot 1,5 tone,« še dodaja Marklova.
Policija sicer ne zbira posebnih podatkov o nesrečah, v katerih so bile udeležene nosečnice. A kot pravi Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi policije, tudi za njih veljajo enaki preventivni nasveti kot za vse druge voznike: »Vozijo naj previdno, upoštevajo vse predpise, naj nikar ne telefonirajo med vožnjo, če pa se ne počutijo dobro, naj se raje ne odločijo za odhod od doma.« Stroka, torej zdravniki in zdravnice, ki se z nosečnicami srečuje dnevno, pa ima seveda še nekaj zanimivih nasvetov. Nataša Tul Mandić, specialistka porodničarka in predstojnica Porodnišnice Ljubljana, pravi, da nosečnice vožnjo dobro prenašajo, razen če jim je slabo. Slabosti običajno minejo po treh do štirih mesecih, v zadnjih tednih nosečnosti pa nekatere nosečnice težje sedijo v avtu, ker jih ovira trebuh. Nekatere lahko celo postanejo omotične, če noseča maternica moti venski krvni obtok.
Če so zdrave,lahko vozijo vso nosečnost
»Večina telesnih in psihičnih sprememb, ki se zgodijo v nosečnosti, ne vpliva na vedenje in počutje nosečnice v avtu. Pri nosečnicah je nekoliko večja možnost, da pri dolgotrajnem sedenju nastanejo krvni strdki v žilah, zato ob daljših potovanjih svetujemo obvezne postanke s sprehodom na eno do dve uri vožnje. Nosečnicam svetujemo primerno hidratacijo, še posebno če potujejo v vročih dneh. Če so zdrave in nosečnost poteka brez zapletov, lahko vozijo vso nosečnost. Svetujem, da se izogibajo daljšim potem, zlasti naj se na daljšo pot ne odpravljajo same. V zadnjih tednih nosečnosti je potrebna posebna previdnost, saj se popadki lahko pričnejo nepričakovano ali pa nenadoma odteče plodovnica. V takih primerih mora noseča voznica ohraniti mirno kri, se varno zaustaviti in poklicati na pomoč,« še pojasnjuje Tul-Mandićeva. Mateja Markl z AVP pa dodaja, da po šestem mesecu nosečnosti na splošno odsvetujejo, da nosečnice same vozijo, saj jih lahko povečan trebuh dodatno ovira, prav tako pa so težave s počutjem in nenadnimi spremembami še pogostejše kot na primer kratkotrajne motnje pozornosti, padec tlaku, vrtoglavice, nosečniška sladkorna bolezen, zatekanja in posledična okornost. »Prav tako lahko dodatno zmanjšuje zbranost na vožnjo neudobnost sedečega položaja in neugodje ob tresljajih,« še ugotavlja Marklova. In kaj naj storijo, če se zgodi nesreča? »V primeru prometne nesreče morajo na pregled na urgenco ali če nimajo drugih poškodb, v najbližjo porodnišnico. Ženske v drugi polovici nosečnosti praviloma sprejmemo na opazovanje za 24 ur, saj je takrat večja nevarnost, da odstopi posteljica,« še dodaja Nataša Tul Mandić.
Nesreča prijateljicejo je odvrnila od vožnje
Kaj pa o vožnji avtomobila vedo povedati mlade mamice? Povprašali smo dve, prva ni želela biti imenovana, a je povedala, da je normalno vozila, vse dokler njena noseča prijateljica ni imela prometne nesreče, kar jo je nato povsem odvrnilo od vožnje. »Že pred tem sem vozila sicer normalno, bolj previdno in le takrat, ko je bilo to res potrebno, a prijateljičina nesreča mi je dala misliti in v drugi nosečnosti sploh nisem sedla za volan,« je dejala. Mateja Jandl iz Domžal pa je povedala, da med nosečnostjo ni spreminjala vozniških navad, le malce bolj previdno in manj agresivno je začela voziti, saj je razmišljala o vseh mogočih nevarnostih, ki med vožnjo pretijo na nosečo žensko. »Pri obeh nosečnostih sem vozila do poroda, saj nisem imela nobenih večjih težav, tudi s sedenjem ne, lahko celo rečem, da sem vozila v enakem obsegu tako pred nosečnostjo kot tudi med njo,« je še povedala Mateja Jandl.
