Ni napredka, če ena rešitev pomeni deset novih težav

Tri leta, začela sta vodji za inovacije in za inženiring. Prišla sta do ugotovitve, da vsaka zamisel zase ne more napredovati, saj smo takrat prišli do meje, ko nismo mogli več naprej. Začelo se je z nalogo zmanjševanja teže vozila, a potem je to začelo motiti druge sestavne sklope na avtomobilu. In morali smo delati na vseh področjih istočasno, predvsem pa povezano. Ne moreš napredovati, če ena rešitev pomeni deset novih težav.

Eno in drugo. Imeli smo okvir, a hitro je bilo jasno, da bomo imeli ogromno inovacij, sprememb. Noben del na avtomobilu sam zase ni težak 400 kilogramov razen karoserije. Zato smo celoten avtomobil obrnili na glavo. A brez začetnih težav ni šlo. Ko sem sklical prvi sestanek z inženirji, ni bilo nikogar. Niso imeli časa, toda ker smo vedeli, da moramo nadaljevati, smo jih vabili toliko časa, da so sami videli, kakšne možnosti se odpirajo. In so začeli njihovi predlogi kar deževati, najpomembnejše pa je bilo, da so to bili uresničljivi predlogi, ker so prihajali od inženirjev, iz proizvodnje. Bolj ko smo delali skupaj, bolj se je kazalo, v katero smer moramo iti.

Seveda ne in po svoje smo se jih veselili, ker smo jih odpravili tako, da smo razvili nekaj novega. Lahko rečem, da so nas naprej gnale težave, zato smo vse delali v hiši, z našimi inženirji. Veliko je dela v podrobnostih, vedno je tako. A z vsako rešitvijo smo bili bogatejši za novo spoznanje.

Ne, to je en in edini primerek, zato je neprecenljiv. Je strašansko drag, deset odstotkov dražji od recimo konceptnega avtomobila, pa vemo, da ti niso poceni. Drag zato, ker vse na njem deluje, ker so uporabljeni realni materiali, veliko je prototipnih tehnologij.

Na našem oddelku nas je 20, vsega skupaj pa dela 300 ljudi.

Ker jih deset odstotkov ne bo delovalo. Toliko bomo še naredili narobe, s tem moramo računati. Veliko je slepih ulic v razvoju, le da danes še ne vidimo, katere so te. Zato zdaj začenjamo drugo fazo razvoja. Eolab je namreč kot sestavljanka, iščemo delce, ki se ujemajo v celoto, nekateri delci pa ne bodo sodili v skupno sliko. Zdaj moramo oceniti, kaj bomo najprej izločili iz vozila in kje bomo nadaljevali. Hibridni pogon, na primer, bo zrel za proizvodnjo čez štiri ali pet let, v tej obliki seveda.

Trenutno ne znam odgovoriti na to vprašanje. Za zdaj imamo samo to vozilo, lahko pa se zgodi, da se bo pokazala potreba po še kakšnem projektu. Kajti to ni več stvar imidža, ampak preživetja znamke. Pritisk Evropske unije je velik, leta 2021 bomo namreč imeli predpisane izpuste 95 gramov CO2, vsak gram nad tem bo kaznovan s 95 evri na vsak avtomobil. Izračunajte, kolikšni zneski so to. Tukaj delamo dejansko za našo prihodnost v vsakem pomenu besede.

Ne, delamo z najmanjšimi možnimi stroški, nobenih posebnih pravil ni pri številu sodelavcev, pri materialu. A naša nagrada je, da delamo s »seksi« tehnologijami. Enostavno imamo radi svoje delo.

Zelo. Leta 2030 bodo mestna središča čistejša, tišja. Avtomobil ne bo težava, ampak rešitev. Mobilnost je nuja, a trenutno preveč onesnažuje, naša naloga in dolžnost pa je, da naredimo avtomobil čistejši in bolj dosegljiv za čim širši krog kupcev.