Potovanje v vesolje je bilo nekaj časa že skoraj rutina. Težav nikoli ni manjkalo, a človeška radovednost, prestiž in dirka za svetovno prevlado so odtehtali vse, kar se je astronavtom in drugim potnikom v svet breztežnosti lahko zgodilo. In se jim je dogajalo. Svoje je dodal Hollywood in »Houston, imamo težave!« je postal sinonim za nekaj, ob čemer ti lahko zaledeni kri.
Tudi BMW je trdno povezan z letenjem. Ne sicer tistim izven naše atmosfere, a z leti in desetletji so neštetokrat dokazali, da se lahko leti tudi na cesti. V dobrem pomenu besede, seveda. Razen če ti »astronavti« za volanom vseeno ne precenijo svoje sposobnosti in zmogljivosti štirikolesnika. A to je že druga zgodba. Rakete na štirih kolesih so torej v Münchnu, zibelki stiliziranega propelerja, več kot dobro znane. Velika črka M tudi označuje nekaj, nad čimer praviloma ne moremo biti razočarani. Sodobna tehnologija pa spremeni jahanje rakete ali topovske krogle v pravi užitek. A pojdimo lepo po vrsti.
Ko pri BMW rečejo M, potem mislijo resno. Ta črka loči že tako dobre in dinamične modele od tistih z nekaj dodane vrednosti. Model serije 4 coupe je že sam po sebi nekaj posebnega in drugačnega, elegantnež pa je v različici M še hujša stvarca. Poleg agresivnega videza, ki ne skriva prav ničesar, mnogi bi mogoče celo rekli, da kaže manj, kot lahko ponudi, je prva stvar, ki opazovalcu in seveda tudi potnikom pade v ušesa, njegov zvok. Grgranje, hropenje, renčanje, vse je na sporedu – še preden voznik spelje, se mu tako lahko naježi koža. In kako se mu tudi ne bi, ko avtomobil dobesedno komaj čaka, da se ga izstreli, kot pravo raketo. Trilitrski šestvaljnik z dvojno turbino, ki se še hitreje odziva na voznikove ukaze, namreč že na papirju ponuja ogromno, 431 bavarskih konjičev (317 kilovatov) pa komaj čaka, da gredo »na pašo«. In ko jih voznik spusti, potem se stvari začnejo dogajati okoli njega kot pri pravi izstrelitvi rakete. Pri čemer 550 Nm navora med 1850 in 5500 vrtljaji in 7-stopenjski sodobni samodejni menjalnik z dvojno sklopko naredijo svoje. Kajti ta raketa na štirih kolesih je tudi nekaj lažja glede na predhodnika, za okoli 80 kilogramov, tako da zdaj ta velik in zajeten avtomobil tehta malo manj kot 1500 kilogramov. Zato ne čudi, da so ga morali pri končni hitrosti elektronsko omejiti, kot je to sicer že v navadi, na 250 km/h, do hitrosti 100 km/h pa avto pospeši v vsega 4,1 sekunde. Še vedno ne verjamete, da je to malce poseben avtomobil?
Kot v vsakem spodobnem športnem avtomobilu je tudi v tem 4,67 metra dolgem kupeju na voljo veliko sodobne elektronike, s pomočjo katere voznik lahko nastavlja in sproti prilagaja delovanje številnih sklopov vozila, glede na trenutne razmere na cesti ali voljo »astronavta«. Kajti vseeno ni najbolj prijetno, če raketo nenadzorovano izstreliš v ovinku, saj ta avtomobil zahteva pozorno roko in trezen razmislek, čeprav elektronika v veliki meri pomaga vozniku bolj, kot bi ta pričakoval. A vse ima svoje meje zmogljivosti, le pri motorju dejansko dobite občutek, da nima nikoli dovolj.
Zato voznik lahko izbere trdoto delovanja volanskega mehanizma, nastavitev podvozja ali hitrosti prestavljanja v menjalniku. Logično je tudi, da mora astronavt, pa naj ima pred seboj še toliko neke elektronike, nekje tudi sedeti in bivati. M4 coupe nudi zato veliko, veliko več tudi udobja, športnosti, ki dobesedno kipi iz avtomobila, a to je seveda bolj »notranji« občutek, saj navzven, kot smo že omenili, deluje precej manj agresivno, kot bi lahko. In ravno v tem je čar tega avtomobila. Nakaže ravno dovolj, prepriča pa z dejstvi.
Malo težja noga na stopalki za plin povzroči temu ustrezno motorno žejo, a vseeno je ob vožnji, ko ne ogrožate sebe ali drugih, poraba lahko tudi precej bolj civilna, glede na to, kar nudi motor in kaj zmore. Dobrih 12 litrov, pa smo ga preskusili tam, kjer smo ga lahko, v mestnem in primestnem prometu vseeno ni šlo pretiravati, pomeni, da bi šlo lahko ob še bolj običajni vožnjo verjetno še varčneje. Astronavti po navadi na to niso veliko gledali, njih je bolj skrbelo, če bo zadeva za njihovo zadnjico sploh delovala. Raketa iz Münchna deluje. A vse to, kar nudi, ima tudi svojo ceno. Seveda, brez nič ni nič, to je menda jasno. In potem se velja vprašati: je tako zelo elegantno in ravno prav vpadljivo zapakiranih 431 konjičev, toliko zmogljive elektronike, ki bi nekoč recimo Apollo 11 lahko peljala na Luno in nazaj, pri tem pa bi lahko posadka verjetno samo pila kavo in sem ter tja pritisnila na kakšen gumb, vrednih svojega denarja? Govorimo namreč o 84.000 evrih. In če bi rekli, da jih imamo »na zalogi«, potem lahko ugotovimo: da, ta avto jih je vreden. Vsakega evra.
Več fotografij na www.dnevnik.si
