Zagotovo bi bila razvrstitev, če bi izbirali resnično najboljšo pesem evrovizije, samo najlepšo mis in izključno najboljši avto, drugačna. Če se osredotočimo na avtomobile, je dejstvo, da bi bili pri vrhu dragi, veliki, hitri, močni in udobni avtomobili, ki si jih lahko privoščijo le redki. Šele v takšnih avtomobilih namreč najboljši proizvajalci pokažejo vse svoje znanje, predstavijo najnovejše tehnologije, uporabijo najboljše materiale, skratka večinoma ne sklepajo kompromisov. In dva izmed takšnih redkih avtomobilov smo za nekaj dni v uporabo dobili tudi sami: mercedesa razreda S in audija A8.
Prvi je v vseh pogledih povsem nov avto, saj je v obliki nove generacije na ceste zapeljal pred kratkim, drugega so ravnokar malce prenovili, za oba pa velja, da predstavljata vrh ponudbe dveh prestižnih nemških velikanov, kar že samo po sebi priča, s kakšnima avtomobiloma smo imeli opraviti. Z avtomobiloma, ki potnike in voznika razvajata s takšnim udobjem kot praktično noben drug, če bi jih že našli, pa bi njihovo število lahko prešteli na prste ene roke nerodnega mizarja. Z avtomobiloma, v katerih človek med mirno (in sploh ne nujno počasno) vožnjo ne ve, ali se pelje ali lebdi nad cesto. Z avtomobiloma, ki se v vsakem trenutku lahko spremenita v pravo rjovečo zver in se vsak s svojimi 258 konji (190 kilovati) vsak v svojem 3-litrskem turbodizelskem motorju lahko dobesedno izstrelita in se ustavita (ne dobesedno) šele, ko za to pri 250 kilometrih na uro poskrbita posebni blokadi, pri tem pa prestavljanja samodejnih 7-stopenjskega menjalnika pri razredu S in 8-stopenjskega pri A8 ne bi občutila niti občutljiva princeska iz Andersenove pravljice, ki je skozi dvajset žimnic in dvajset pernic začutila zrno graha. Z avtomobiloma, ki sta vsej svoji moči in dimenzijski mogočnosti navkljub (tako 5,12 metra dolgi S kot slab centimeter daljši A8 tehtata po 1955 kilogramov) okolju prijazna, saj njuna motorja ustrezata izpušnim standardom euro6, ob tem pa na 100 kilometrov vožnje z vse prej kot »lahko nogo« porabita le 7,7 litra plinskega olja. Skratka, lahko bi naštevali v nedogled, a če potegnemo črto, gre za avtomobila, o katerih lahko pišemo zgolj v superlativih.
Zaradi tega je logično tudi, da se avtomobila med seboj zelo malo razlikujeta. Da to drži, je, če nič drugega, razvidno že iz v prejšnjem odstavku navedenih številk, če bi v kakšni kategoriji morali koga za malenkost še dodatno izpostaviti, pa bi to pri mercedesu naredili pri udobju, ki je še za pikico na višji stopnji od audijevega, pri slednjem pa bi poudarili za enako pikico večjo odzivnost in dinamičnost med vožnjo, kar se navsezadnje pozna tudi pri podatku o pospešku do 100 km/h (5,9 sekunde pri A8 in 6,8 sekunde pri razredu S). Malenkostno se avtomobila razlikujeta tudi pri prostornini prtljažnika (510:490 litrov v korist mercedesa), bolj pa pri načinu pogona, saj ga ima mercedes speljan za zadnji kolesni par, audi pa ima štirikolesnega, česar pa se na avtocestnih odisejadah, na katerih avtomobila in s tem potniki najbolj uživajo, ni občutilo.
Vrhunska avtomobila pa imata seveda temu primerno ceno, kar v osnovi pomeni, da mercedes S 350 bluetec stane 94.300, audi A8 3,0 TDI clean diesel quattro pa 89.900 evrov. A ker je takšen avto brez bogate opreme nekaj podobnega kot krof brez marmelade, je razumljivo, da sta bila testna primerka bogato založena. Kar jima je ceno precej dvignilo. O tem pa več v sklepu.
Več fotografij na www.dnevnik.si
