Večkrat se je že zgodilo, da smo v raznih debatah ali spletnih komentarjih na temo varnosti v cestnem prometu naleteli na mnenja, da bi bilo težav v prometu in nesreč bistveno manj, če bi vozniki dosledneje upoštevali pravilno varnostno razdaljo. In temu je težko ugovarjati – varnostna razdalja je namreč velik problem in je posredni krivec za veliko prometnih nesreč tudi takrat, ko uradno kot taka ni zabeležena in se krivdo pripiše drugemu razlogu, pa čeprav bi jo ob vožnji na primerni varnostni razdalji lahko preprečili.
Varnostna razdalja je sicer določena z zakonom o pravilih cestnega prometa. »Voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, mora voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah, oziroma na razdalji, določeni s prometnim znakom,« je definicijo varnostne razdalje pojasnil inštruktor varne vožnje pri podjetju B & B izobraževanje in usposabljanje Boštjan Paušer in pojasnil, kako lahko sami med vožnjo najlažje preverimo, ali vozimo na primerni varnostni razdalji do avtomobila pred nami. »Najlažje si pomagamo tako, da izgovorimo številki 21, 22, za kar potrebujemo ravno približno dve sekundi. Izberemo si neko orientacijsko točko ob cesti, to je lahko prometni znak, nadvoz ali pa testne oznake na vozišču, in ko je vozilo pred nami na tej točki, začnemo izgovarjati omenjeni številki. Če z vozilom pridemo do orientacijske točke, preden do konca izgovorimo številki, potem je naša varnostna razdalja prekratka.«
Opozorila tudi v predorih
Vsak, ki se je že kdaj vozil po slovenskih avtocestah, je zagotovo opazil testne oznake, ki jih je omenil naš sogovornik. Takšni testi varnostne razdalje so na petih lokacijah, njihova uporaba pa je zelo enostavna (opisana zgoraj, animacijo si je mogoče ogledati na Darsovi spletni strani), a je veliko voznikov še vedno ne razume najbolje. »Kot upravljalec avtocest v Sloveniji, ki predstavljajo glavno prometno povezavo, želimo voznike na različne načine ozaveščati o upoštevanju primerne varnostne razdalje. Poleg omenjenih testov smo v letu 2014 začeli nameščati modre LED-lučke v vse večje predore – ta pomeni razdaljo 100 metrov za tovorna vozila –, kjer bomo tudi s prometnim znakom opozarjali voznike tovornih vozil na ustrezno varnostno razdaljo. Predori so namreč s tega stališča daleč najnevarnejši cestni objekti, kjer lahko neustrezna razdalja povzroči nalet, požar, žrtve,« so nam povedali na Darsu in dodali, da so na odseku pri Domžalah testno postavili tudi signalizacijo za opozarjanje na hitrost v gosti megli, kar je tudi povezano z varnostno razdaljo.
Pri nadzoru te na avtocestah predvsem v zadnjih 15 mesecih zelo aktivno sodeluje tudi policija, saj ima toliko časa v uporabi laserski merilnik varnostne razdalje, ki ga prvenstveno uporablja prav na avtocestah. »Zaradi specifičnega okolja je tam za nadzor prometa treba uporabljati drugačne pristope. Merilnik, ki zagotavlja ustrezno video dokumentiranje kršitev, se je izkazal kot zelo uporaben pripomoček. Trenutno si ga izmenjujeta specializirana enota za nadzor prometa in postaja prometne policije Celje ter ga uporabljata ob rednem delu. Policija je v letu 2014 ugotovila 1119 kršitev varnostne razdalje, od katerih je slaba polovica ugotovljenih z laserskim merilnikom,« nam je povedal Robert Vehovec iz sektorja prometne policije in v zvezi z dilemo glede verodostojnosti podatkov, na podlagi katerih policija dokazuje kršitve varnostne razdalje, ki so se pojavile kmalu po začetku uporabe merilnika, dodal, da sta policija in urad za meroslovje podala skupno izjavo, v kateri urad potrjuje, da so rezultati meritev, ki jih policija pridobi s konkretnim merilnikom, verodostojni in da z njimi lahko dokazuje kršitve. Mimogrede, predpisana globa za nespoštovanje varnostne razdalje, naj bo to na avtocesti ali kateri drugi cesti, znaša 200 evrov (za kršitev pravila dveh sekund), če voznik ne spoštuje varnostne razdalje, ki je določena s prometnim znakom, pa 300 evrov in tri kazenske točke.
Velikanske razlike
Da je neprimerna varnostna razdalja zaradi precej očitnih vzrokov še posebno nevarna na avtocesti (čeprav je nesreč v mestih veliko, jo tam večinoma, še zdaleč pa ne vedno, skupi le pločevina), meni tudi Boštjan Paušer, ki meni, da je to sploh ob prometnih konicah ogromen problem: »Pogosto do tega privedejo 'kralji levega pasu', ki prehitevalni pas uporabljajo za vožnjo in ne zgolj za prehitevanje. Situacije, ko voznik prehitevalnega pasu ne zapusti niti po deset ali več kilometrih vožnje, so žal vsakodnevna praksa. Za njim pa se nato nabira kolona vozil, ki praviloma vsa vozijo na prekratki varnostni razdalji, saj želijo na tak način 'sporočiti' vozniku pred seboj, da so hitrejši in ga želijo prehiteti. Ko nekdo med njimi močneje zavre, je verižno trčenje neizogibno. Zato omenjenim 'kraljem' velja nasvet, naj se po končanem prehitevanju vrnejo na vozni pas in spustijo hitrejše naprej, tistim v koloni pa, da zaradi nekaj metrov večje varnostne razdalje ne bodo na cilju prav nič pozneje – zagotovo pa tam bodo.«
Sicer pa težava niso samo vozniki, ampak v veliko primerih tudi neprimeren material, se pravi slabo opremljen avtomobil – kakovost pnevmatik in zavornega sistema vozila sta namreč po Paušerjevih besedah odločilnega pomena za zavorno pot. »Na treningih varne vožnje te razlike zaznavamo vsakodnevno in so tako velike, da so vozniki šokirani in priznavajo, da tega ne bi verjeli, če ne bi sami videli v živo. Pri enaki hitrosti se namreč zavorne poti lahko razlikujejo tudi za 100 odstotkov in več. To pa na cesti lahko odloča, ali se bomo pred oviro ustavili ali pa vanjo močno trčili,« še dodaja Paušer.
Vse več elektronskih pomagal
Z napredkom avtomobilov in vedno bogatejšim naborom tehničnih pripomočkov pa nas v nekaterih sodobnejših vozilih na prekratko varnostno razdaljo opozori tudi že avto sam, z vidnim ali zvočnim signalom, v pomoč so lahko radarski tempomati, sistemi za zaviranje v sili... »Pri tem je treba vedeti le, da vsi ti asistenčni sistemi niso vsemogočni in še vedno za krmilom potrebujejo zbranega voznika. Če se vozniki preveč zanašajo na to, da jih bo elektronika rešila iz vseh zagat na cesti, to zagotovo ni dobro,« o vsem skupaj meni Boštjan Paušer. Proizvajalci vse omenjene pripomočke seveda poimenujejo z različnimi imeni, pri vozilih znamke Mercedes-Benz na primer uporabljajo izraz intelligent drive (inteligentna vožnja) za asistente, ki vozniku pomagajo pri vožnji in združujejo več različnih funkcij. »Zanimanje za tovrstne asistence zelo narašča, zadnje čase tudi v naših nižjih razredih avtomobilov,« o širjenju tovrstnih pripomočkov pravi Roman Šimenc iz podjetja Autocommerce. Opiše, kako deluje radarski tempomat, ki ga pri Mercedesu imenujejo distronic plus: »Vse skupaj deluje na podlagi dveh elektronskih 'čutil', radarske tehnologije in stereo kamere. Oba sistema sta tesno povezana in delujeta tudi v povezavi z drugimi sistemi (motorna elektronika, ESP…), na podlagi skupnih informacij pa se krmilna enota odloči za aktivnost – pojemanje ali pospeševanje. Razdalja, ki jo lahko nastavimo na aktivnem tempomatu, je od ene do dveh sekund oddaljenosti od vozila pred nami, kar voznik seveda vidi v metrih, ki pa se spreminjajo v odvisnosti od hitrosti.«
