Le kako smo lahko preživeli? To se sprašujejo ali sprašujemo vsi tisti, ki smo poznali še avtomobile, v katerih so bile klimatske naprave prej znanstvena fantastika kot serijski del opreme. Pa smo se z njimi vseeno podali na pot, in to v pasji vročini. In tudi preživeli. A dejstvo je, da brez tega pripomočka danes enostavno ne gre, vožnje v avtomobilu brez klimatske naprave si sredi poletja praktično ne moremo več predstavljati.
Zakaj? Zato ker je boljše počutje voznika in drugih potnikov pomemben dejavnik tudi pri varni vožnji. Znano je namreč, da se v primerno klimatiziranem prostoru znižuje krvni tlak, kar ugodno vpliva na voznikovo splošno počutje, to pa ima velik vpliv na ravnanje in odzive med vožnjo. Ohlajevanje zraka v avtomobilu nam lahko krepko olajša potovanje v pasje vročih dneh, seveda če se ravnamo po priporočilih za uporabo klimatske naprave.
Klimatska naprava lahko resno načne vaše zdravje
A pozor, ni vse zlato, kar se sveti. Ali z drugimi besedami – ni vse prijetno, kar je hladno. Pretiravanje z njeno uporabo, predvsem s prenizko nastavljeno temperaturo hlajenja in premočnim pretokom zraka v vozilo, lahko hitro povzroči težave z zdravjem potnikov. Če je razlika med zunanjo vročino in zrakom v potniški kabini prevelika, se rado zgodi, da potniki staknejo najmanj prehlad, če ne še kakšnega hujšega vnetja sinusov, oči ali ušes. Zato naj bo razlika med zunanjo in notranjo temperaturo tri do štiri stopinje Celzija, če vam je to premalo, pa nujno prisluhnite vsaj nekaterim zdravnikom, ki pravijo, da je sedem stopinj že hudo kritična meja. Zračnega toka nikoli ni priporočljivo usmeriti v telo, če pa že ne gre drugače, si pomagajte vsaj s šalom, jopico, očali. In če je tok zraka usmerjen v noge, naj bodo na njih nogavice. Pa čeprav je zunaj več kot 30 stopinj Celzija. Nasvetov, kako pravilno uporabljati klimatsko napravo, je veliko, vse pa bi lahko strnili v nekaj stavkov: dobro prezračiti pregreto notranjost vozila (temperature lahko dosežejo krepko čez 50 stopinj Celzija) pred vožnjo, prvih nekaj metrov vožnje odpreti vsa okna, da se hitro zamenja zrak, paziti na preveliko razliko med temperaturama zunanjosti in notranjost, kar lahko povzroči tudi temperaturni šok, ter usmeriti tok zraka stran od telesa.
Najpomembneje pa je, tako svetujejo strokovnjaki, da nikoli ne puščate otrok samih v razgretem avtomobilu, četudi samo za nekaj minut! Tragedij, ko je otrok ali domača žival umrl oziroma poginila zaradi temperaturnega šoka, žal v preteklosti ni bilo tako malo. Če kje vidite v tujem avtomobilu tak prizor, takoj pokličite pomoč, mimoidoče, policijo ali pa če ocenite, da je kritično, razbijete šipo in pomagate potnikom v vozilu. Ena šipa je namreč neprimerljiv strošek v primerjavi s človeškim življenjem.
Odloča tudi barva vozila, udobje ima svojo ceno
Naj se sliši še tako neverjetno, a k temperaturnim obremenitvam potnikov lahko precej pripomore tudi barva vozila. Da, prav ste prebrali, v raziskavi avstrijske avtomobilistične zveze ARBÖ so ugotovili, da se je pri zunanji temperaturi 30 stopinj Celzija v 45 minutah notranjost temnomodrega avtomobila segrela na 83 stopinj, rdečega na 74, belega pa na 69 stopinj Celzija.
Udobje, ki ga za seboj potegne klimatska naprava, pa ima tudi svojo ceno. Ne toliko pri nakupu novega vozila, ampak predvsem pri porabi goriva. Pri nemški avtomobilistični organizaciji ADAC so izmerili, koliko več goriva porabimo zaradi uporabe klimatske naprave. Prišli so do sklepa, da je najbolj potraten začetek ohlajevanja pregretega avtomobila. Če s temperature 31 stopinj Celzija ohladite notranjost na 22 stopinj, bo naprava porabila od 2,47 do 4,15 litra goriva na 100 kilometrov. To merjenje je potekalo 3 minute, samo ohranjanje nižje temperature pa je varčnejše, izmerili so od 0,09 do 0,66 litra večjo porabo goriva pri vožnji zunaj mesta. Na dolgih in umirjenih vožnjah poraba torej ni posebej večja, večje razlike nastanejo pri ekstremnih zunanjih temperaturah, pri zelo nizkih v potniškem prostoru, pri vožnji v zastojih in tehnično starejših klimatskih napravah, saj kompresor deluje s polno močjo. Po natančnejših analizah so strokovnjaki pri ADAC izračunali, da smo lahko pri osemurni vožnji v vročem dnevu ob pet do osem evrov. Sodobnejše naprave so seveda manj potratne, saj ne delujejo ves čas s polno močjo.
Pri vzdrževanju ne gre varčevati
Tako kot drugi sestavni deli avtomobila tudi klimatske naprave zahtevajo pozornost in redno vzdrževanje. Jani Trček, direktor podjetja Beja, ki se ukvarja s klimatskimi napravami, je dejal: »Servis klimatske naprave je treba opraviti vsaj vsaki dve leti oziroma na približno 45.000 prevoženih kilometrov. V tem času se namreč v polnilnem plinu nabereta olje, ki izteče iz kompresorja v hladilni sistem, in druga umazanija, ki zmanjšuje učinkovitost hlajenja. Na servisu klimatsko napravo izpraznimo, očistimo polnilni plin in ga ponovno napolnimo. Če ga ni dovolj, je treba dodati novega. Prav tako je treba pregledati vse električne sklope. Seveda je servis včasih potreben tudi prej, če je uporaba klimatske naprave zelo pogosta ali če deluje v težjih razmerah.« Tudi neprijetne vonjave so del nevzdrževanja klime, Trček pa je dodal, da se vonjave pojavijo predvsem zaradi nečistoč v hladilnem sistemu, medtem ko se učinkovitost hlajenja zmanjša zaradi umazanije v plinu ali ker je polnilnega plina v sistemu premalo.
Strošek rednega servisa in polnjenja klimatske naprave je zelo odvisen od znamke in tipa naprave, v povprečju se vrti med 25 in 70 evri. »Odvisno je tudi, kakšen filter je nameščen v napravi. V zadnjem času se vedno bolj uveljavljajo tudi filtri z ogljem, ki učinkoviteje preprečujejo vdor slabega zraka ali trdih delcev v kabino, a so seveda tudi nekoliko dražji,« je pojanil Trček.
Pa še to: ali veste, da slaba ali pokvarjena klimatska naprava dejansko greje? Uparjalnik, ki sicer hladi zrak, prevzame vlogo grelnika, saj se avto, parkiran na soncu, segreje tudi do 60 stopinj Celzija. Torej mora zunanji zrak s temperaturo denimo 30 stopinj Celzija najprej ohladiti uparjalnik (to zaradi majhnih temperaturnih razlik traja precej dolgo), v kabino pa sprva prihaja zrak, ki je še toplejši od zunanjega.
