Koliko enodnevnih registracij in nadaljnjega izvoza naredijo slovenski avtomobilski uvozniki,  kolikšen delež oboje predstavlja v dejanski prodaji, kakšna je primerjava letošnjega leta z lanskim in predlanskim?

Na začetku bi želel poudariti, da pojav "enodnevnih registracij" ni osamljen primer v Sloveniji, ampak je že dalj časa poznan tudi v drugih državah Evropske unije, kar je seveda ena izmed posledic skupnega evropskega trga. Prav tako po naših informacijah vsa vozila, ki so v postopku kratkoročnih registracij, ne končajo zunaj Slovenije, ampak ostajajo tudi pri nas. Seveda je pri zajemanju te statistike kar nekaj težav, saj enostavno ne obstaja enoten kazalnik, ki bi vozilo opredeljeval kot kratkoročno registracijo. Na drugi strani je tudi definicija kratkoročne registracije širok pojem, saj opažamo, da je dobršen del vozil, ki so v tem postopku, registriranih v enem mesecu, odjavljenih pa v naslednjem. Vsem drugim, ki so odjavljena znotraj enega meseca ali pozneje po naslednjem, je težko slediti. Predvsem vozila v zadnji skupini so lahko že del normalnih marketinških aktivnosti, ko denimo uvoznik registrira določeno število vozil za potrebe marketinških akcij in jih daje v uporabo trgovcem, s čimer jih posledično tudi stroškovno razbremeni. Po naših internih podatkih predstavlja delež vozil, ki so bila registrirana v enem mesecu in odjavljena v naslednjem, v letošnjem letu od 15 do 20 odstotkov. Zelo močna so odstopanja tako od meseca do meseca kakor tudi med samimi blagovnimi znamkami. V primerjavi z lanskim letom je ta delež rahlo zrasel, vendar je absolutna številka tudi zaradi situacije na drugih evropskih trgih in pri nas na enaki ravni ali v rahlem padcu. Ocene za predlansko leto nimamo.

Kaj dejansko pomeni enodnevna registracija, ali s tem novo vozilo postane rabljeno?

Ne, vozilo ima vse lastnosti novega vozila. Definicija rabljenega vozila je seveda relativno široka, vendar je načeloma opredeljena starost in prevoženi kilometri. Običajno v primeru kratkotrajnih registracij eden od omenjenih pogojev ni izpolnjen. Zakonodaja delno oziroma opisno opredeljuje, kaj je rabljeno vozilo, je pa res, da predvsem trgu rabljenih vozil statistično težko sledimo, saj nimamo informacij o tem, kolikšen je dejanski trg rabljenih vozil znotraj Slovenije, tudi pri izvozu ali uvozu rabljenih ali malo rabljenih vozil nimamo podatka o številu prevoženih kilometrov.

Kakšne koristi imajo uvozniki in prodajalci od enodnevnih registracij, gre zgolj za zamegljevanje nižjih prodajnih številk in kazanje boljše slike principalom ali je v ozadju še kaj drugega?

Najbrž je kombinacija več dejavnikov, vendar na to vprašanje težko odgovorim, saj sam vodim avtomobilsko podjetje, kjer se s kratkoročnimi registracijami in izvozom ne ukvarjamo, kar se vsekakor odraža v trenutnem tržnem deležu, ki ga prikazuje uradna statistika. Naš dejanski tržni delež je višji, kar seveda ustrezno predstavimo tudi principalu.

Kaj  avtomobilskemu trgu povzroči več škode, nadaljnji izvoz ali enodnevne registracije?

Kar zadeva enodnevne registracije, je po mojem mišljenju škoda, ki je narejena, v nerealni sliki tržnih deležev posameznih blagovnih znamk ter seveda njihova razporeditev na trgu. Precej večja škoda, tudi poslovna, nastaja pri nadaljnjem izvozu, saj od vozila, ki je izvoženo, trgovci in uvozniki nimajo nobenih poprodajnih storitev, prav tako ne obstaja možnost lojalnega programa, in ocenjujem, da bi lahko ta efekt precej zamajal posamezne trgovske mreže po Sloveniji, saj  so zaslužki na novih vozilih enkratni in zelo nizki. Na drugi s tem delno trpi tudi trg rabljenih vozil, saj ni novih vhodov z domačega trga.

Zakaj Sekcija za osebna motorna vozila vztraja pri statistiki, ki jo pripravlja Jato Dynamics, če jo vsak uvoznik "čisti" in prireja po svoje?

Predvsem iz razloga, ker obstaja le ena uradna statistika. Vse drugo so ocene, različni kriteriji; čiste slike, predvsem pa primerjave s predhodnimi leti ne bi bilo mogoče narediti brez statistike.