»Če si nekaj zares močno želiš, lahko to dosežeš, vendar moraš trdo delati in biti vztrajen,« pravi 43-letni Janko Zupanec, ki je že v mladosti sanjal, da bi imel turistično kmetijo. Sanje so se mu v sredo uresničile: v vasici Zgornje Sečovo, okoli tri kilometre od središča Rogaške Slatine, je odprl kmetijo Pomona, poimenovano po rimski boginji sadja, sadovnjakov in razvrata. Naložba je bila vredna skoraj pol milijona evrov, vendar je gospodar prepričan, da bo z raznoliko ponudbo privabljal veliko domačih in tujih gostov. Stavi predvsem na tiste, ki imajo radi avtentično arhitekturo, kmečki slog in seveda doma pridelano hrano. S pomočjo občinske subvencije je poleg domačije uredil sadni vrt, na katerem prideluje tudi zelenjavo, z evropskim denarjem pa je obnovil plantažni sadovnjak in v njem posadil 2750 hrušk viljamovk.
Izobražen, delaven in preprost
Diplomirani ekonomist, ki je delal že v različnih podjetjih, je deloholik v pravem pomenu besede. Njegove roke so zgarane in navajene trdega dela od jutra do večera. Njegova velika prednost je preprostost, ki jo njegovi prijatelji pri njem še posebno cenijo, zato ne dvomijo, da ne bi znal vzpostaviti pristnega stika z vsakim gostom. Pred enajstimi leti se je spraševal, kaj bi naredil z rojstno hišo svojega dedka in očeta, ki je bila zgrajena že davnega leta 1880. Zgradba je bila v tako zelo slabem stanju, da bi jo marsikdo podrl, toda Zupanc se je zaradi korenin odločil drugače in jo obnovil. Kmalu zatem se je lotil še obnove gospodarskega poslopja, v katerem je danes jedilnica v starem kmečkem slogu.
»Lani jeseni nam je uspelo dobiti pozitivno odločbo za sredstva Agencije za razvoj podeželja, tako da smo v zelo kratkem času zgradili še nastanitveni objekt, v katerem imamo dva apartmaja in šest dvoposteljnih sob, velnes, fitnes, savne in med drugim studenec za knajpanje,« pravi Janko Zupanec in pri tem poudarja, da brez podpore družine in pomoči številnih prijateljev in znancev tako velikega projekta nikoli ne bi spravil pod streho.
Otroke uči, da nič ne pade z neba
Pol milijona evrov je velik denar, ki za sabo potegne obveznosti in tveganja. »Če zagrizeš v tak projekt, moraš biti resnično pogumen in moraš trdno verjeti v svoj cilj. Z jekleno voljo, z odrekanjem in trdim delom je mogoče v življenju doseči marsikaj. Na tak način vzgajam tudi svoja sinova, sedeminpolletnega Maksa in dobri dve leti mlajšega Jureta. Otrokoma želim dopovedati, da nič ne pade z neba, da se je treba za vsako stvar krvavo boriti in da moraš biti v življenju do ljudi vedno pošten. Seveda pa moram priznati, da je bila moja pot trnova, da sem bil včasih obupan, žalosten, na koncu moči. Potem sem se se pobral in nadaljeval svojo pot,« pravi Zupanec.
Čeprav bo dela na turistični kmetiji ogromno, se njegova žena ni odločila, da bo pustila službo in ostala doma. »Vesna je profesorica in poučuje na šoli. Svoj poklic ima nadvse rada in ne bi si želel, da se zaradi mojih sanj odpove svojim. To pa seveda ne pomeni, da me ne podpira. Pomaga mi po svojih močeh, speče domač kruh v krušni peči, pecivo in pripravi narezek iz klobas, narejenih po starem receptu, ki bodo našim gostom zagotovo všeč.«
