Vtisi Slovenk iz občine Žalec

1. O občini na spletnih straneh

Uradna spletna stran občine Žalec je lepo urejena in pregledna. Podatke sva našli tudi na Wikipediji, kjer je lepo opisana zgodovina kraja.

Da, v kombinaciji z Wikipedijo in uradno spletno stranjo sva našli dovolj podatkov o naštetih znamenitostih ter tudi podatke o športnih znamenitostih in osebah, povezanih z mestom.

Na uradni spletni strani so objavljeni številni aktualni dogodki.

Na občinski spletni strani so večinoma omenjene turistične kmetije in jedi, ki jih tam ponujajo, nisva pa našli podatka o lokalnih jedeh, značilnih za to področje. Spletna stran Javnega zavoda za turizem in kulturo opisuje bolj značilne lokalne jedi za Savinjsko dolino.

2. Prevoz varianta A – osebni avtomobil

Pot sva začeli v Logatcu, trajala je približno dve uri, saj sva vmes naleteli na dva večja zastoja, enega pri Logu zaradi prometne nesreče in drugega pri Šentrupertu zaradi del na cesti. Pot nazaj je potekala bolj tekoče.

Da, že na avtocesti je Žalec vidno označen, tudi po regionalni poti so bile označbe dobre in pregledne.

Imeli sva nekaj težav zaradi pomanjkljivih oznak, zato brez uporabe pametnega telefona stavbe TIC ne bi našli. TIC svoja vrata odpira od ponedeljka do petka, in glede na to, da hodimo turisti na izlete ob koncu tedna, bi se zdelo logično, da bi svoja vrata odprli tudi ob nedeljah.

Sva, tudi zaradi prijazne uslužbenke, ki nama je lepo razložila pot do znamenitosti. Podarila nama je tudi zemljevid mesta in brošuro z znamenitostmi.

3. Zanimiva točka številka 1: Obrambni stolp z vinskim »kevdrom« in cerkev sv. Nikolaja

Za obisk prve točke sva se odločili po predlogu uslužbenke v TIC.

Odpiralnega časa nisva zasledili, opazili sva manjšo tablico, kjer je pisalo, naj se obrneva na turistično pisarno, od koder pa sva ravnokar prišli. Cene vstopnic nisva zasledili. Poleg stolpa je bil zaprt tudi vinski »kevder«, katerega ogled nama je uslužbenka priporočila in sva si ga želeli ogledati. Cerkev sv. Nikolaja je bila odprta samo na vhodu, sam prostor pa je zapirala železna ograja, tako da sva si jo lahko ogledali le od zunaj.

Na točki nisva srečali nikogar, ki bi nama lahko pomagal in razkazal znamenitost. Na samem stolpu so nameščene tri marmorne plošče, na katerih so vgravirana posvetila, ne pa dejanske informacije o znamenitosti.

4. Zanimiva točka številka dve: Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva Slovenije

Ekomuzej je odprt od ponedeljka do petka od devetih do sedemnajstih in v soboto od devetih do dvanajstih. Ob nedeljah in praznikih je muzej zaprt, kar se nama zdi neprimerno do turistov, ki znamenitosti obiskujejo večinoma konec tedna. Cena vstopnice je študentskemu žepu prijazna. Za odrasle osebe je voden ogled stal 3 evre.

Izjemno sva bili zadovoljni z odnosom vodičke, ki se je zelo potrudila in nama na zanimiv in zabaven način predstavila način hmeljarjenja. V predstavitev je vključila tudi osebne izkušnje svojih prednikov, kar nama je bilo zelo všeč, ker je bila predstavitev bolj osebna.

5. Restavracija/gostilna: Gostilna Čas pri Sebastianu

Stregel nama je zelo prijazen in ustrežljiv natakar, ki nama je bil pripravljen pomagati svetovati ob naročilu. Ponudil nama je tudi možnost uporabe študentskega boma, nad čimer sva bili navdušeni, in nama predstavil jedi, ki jih lahko dobiva na bon. Na meniju, ki ga je prinesel, so čitljivo, lepo pregledno in slikovito predstavljene zanimive jedi, ki jih gostilna ponuja. Lokalne kulinarike natakar ni omenjal, nama pa je priporočil jedi glede na najine želje in preference. Zelo je bilo okusno!