Sveže priseljeni »Gorenjki«, Avstralko Bernadette Smon iz Radovljice in Škotinjo Lauro Easingwood z Bleda, na Slovenijo vežejo družinske korenine in ljubezen. Medtem ko se je Bernadette z možem, čigar oče je Slovenec, in sinom v Radovljico preselila pred kratkim, je Laura tukaj že štiri leta. »V Slovenijo sem službeno prvič prišla pred štirimi leti. Vozila sem avtobus za mednarodno podjetje. Tisto poletje sem vozila na relaciji Praga–Split in ob vrnitvi dva dni preživela tudi v Sloveniji. Tu sem spoznala svojega partnerja, s katerim imam dva otroka,« nam je zaupala Laura. Čeprav vsaka s svojo zgodbo, ki sta ju pripeljali k nam, obe čutita, da je Slovenija ena najprijaznejših, najgostoljubnejših in najlepših držav.
Dobro načrtovana pot
Pot, na katero je vsaka vzela svojega sina (Laura je s seboj vzela le najmlajšega), sta skrbno načrtovali kar nekaj časa, obiskali sta številne spletne strani in bili na začetku tudi bolj ali manj razočarani. Bernadette je iskala spletne dnevnike o Sloveniji v angleščini in naletela na simpatičen blog Adele, vendar je v njem predvsem obilica informacij o Radovljici, Gorenjski. »Na žalost pa nobenega tujega bloga o Novi Gorici,« je povedala Bernadette, ki je pomoč iskala tudi na spletni strani Slovenia Focuses ter na koncu stavila še na uradno slovensko turistično spletno stran. »Slovenska turistična spletna stran (www.slovenia.info) se je pri rezervaciji namestitve izkazala za neuporabno. Želela sem rezervirati namestitev, a se je zataknilo že na začetku, ker nisem vedela, v katero regijo Nova Gorica sploh spada. Ko sem se o tem informirala, sem z naprednim iskanjem izbirala nastanitve bodisi v penzionu, gostilni ali pa na kmetiji. Dobila sem resda 28 zadetkov, a nobenega v Novi Gorici,« je povedala Bernadette in opomnila tudi na nekaj slovničnih napak v angleškem jeziku. »Kasneje sva povpraševanje po spletu razširili in dobili nekaj več kot 140 možnosti za nastanitev, a žal ponovno ničesar v Novi Gorici. Povpraševanje sva ponovno omejili le na Novo Gorico, dobili nekaj zadetkov, a na odgovore o prostih oziroma zasedenih zmogljivostih bi glede na njihov odziv čakali predolgo,« je povedala Bernadette. Obiskala je še spletne naslove novagorica-turizem.com, airbnb.com, booking.com in tripadvisor.com ter se na koncu odločila za turistično kmetijo in gostišče Šterk. »Predvsem zaradi ljubkega majhnega živalskega vrta, ki je zagotovo popestril dogajanje otrokoma, ugodna pa je bila tudi cena,« je povedala Bernadette.
Kaj početi, če te kockanje ne zanima
Med prebiranjem informacij o Novi Gorici sta dami poskušali vsaj v grobem narediti načrt za aktivno preživljanje časa v mestu tik ob italijanski meji. »Priznam, da mi je Lonely Planet ponudil več informacij o mestu kot njegova uradna turistična spletna stran. Zato sem na uradno spletno stran naslovila pismo z vprašanjem, kaj vse si lahko ogledam v mestu, a razen opisanih dnevnih ekskurzij in namiga, naj se obrnem na lokalnega vodnika (dobila sem njegov naslov), nisem dobila nič drugega,« je povedala Bernadette in v smehu dodala, da ju v številne igralnice z otrokoma tako ne bi spustili. »Z Bernadette sva se resno pogovarjali, da bi najeli vodnika za uro ali dve, ki bi nama razkazal znamenitosti kraja. Vendar sem po njegovem pisnem odgovoru dobila občutek, da se mu zdi italijanska stran zanimivejša kot ponudba v Novi Gorici. Ravno tako je vodnik prezrl nekaj vprašanj, denimo o ceni vodenja, pismo pa sklenil z besedami, da nama z veseljem odgovori na dodatna vprašanja. Čemu, če ni odgovoril niti na ta, ki sem mu jih zastavila,« je bila nekoliko razočarana Laura.
Bernadette in Laura sta se odločili v Novo Gorico odpotovati z vlakom. »Vožnja z vlakom je prijetno potovanje, predvidevali sva tudi, da bo zabavna, sproščujoča in cenejša,« je povedala Laura, ki je informacije o vlaku našla na spletni strani www.thetrainline-europe.com. »Sama sem sprva iskala povezave z vlakom na slovenski strani, a je bila tam trenutno neka napaka,« je povedala Bernadette. »Vožnja z vlakom je bila čudovita, uživali smo ob pogledu na Sočo. Ravno tako je bila iskrena prijaznost sprevodnika in pomoč pri otroških vozičkih iskreno dobrodošla,« je povedala Laura in dodala, da sta pogrešali le zvočna sporočila o postajah, katerim se je vlak približeval. »Na srečo smo izstopili na zadnji postaji.« Ko sta mladi mamici v Novi Gorici stopili z vlaka, sta najprej opazili, da ni nikjer nobene informacijske table ali točke, ki bi ju usmerila. »Na srečo si je Laura pred odhodom natisnila načrt mesta, tako da smo se do centra odpravili peš,« je pogovor nadaljevala Bernadette. »V mestu sva hitro našli TIC, vendar je bil zaprt. Ker je bil na vratih listek, da se informator vrne čez nekaj minut, smo se odpravili v bližnjo kavarno Rusjan s čudovitimi tortami v izložbi in zabavno dekoracijo,« je povedala Bernadette in priznala, da je bil izbor kavarne odličen; ker ima tudi otroški kotiček, sta mamici lahko uživali ob odlični kavi in slastnih torticah. Ob vrnitvi v TIC je uslužbenec že stregel trem damam, zato sta naši izvidnici počakali. Ko jima je naklonil svoj čas, sta bili neprijetno presenečeni. »Predlagal nama je obisk knjižnice, ki se je sicer zapirala čez pol ure, in italijansko stran Gorice. Ko sem omenila sprehod do samostana Kostanjevica, se je z mojim predlogom strinjal. Kasneje tudi z Laurinim, ki je omenila ogled gradu Kromberk. Več kot očitno je bilo, da informator ni bil dobro pripravljen na aktivnosti in znamenitosti v kraju, saj je moral pred nama raziskati, kaj Nova Gorica v zimskem času sploh ponuja,« je povedala Bernadette, ki je od uslužbenca TIC dobila številke lokalne taksi službe, napisane na kar treh papirjih. »Smešno, ko bi bilo mnogo bolj enostavno dobiti le vizitko,« sta komentirali.
Na cvetoče vrtnicebo treba še počakati
Ko so zapustili TIC, so se odpravili peš do samostana Kostanjevica. Med potjo so opazili kar nekaj vrtnic, zato sta dami že naredili načrt, da se v času, ko bodo cvetele, vrneta. Ko so prišli do samostana, je bilo okoli cerkve kar nekaj ljudi. Izkazalo se je, da gre za pogreb, zato si niso uspeli ogledati grobnice s posmrtnimi ostanki zadnjih članov francoske kraljeve rodbine Burbonov. Prijeten sprehod nazaj proti centru so izkoristili še za kratek ogled igralnice v hotelu Perla, ki dam, ki nista »kockarki«, kot sta dejali, ni navdušila, ter se naprej odpeljali do gostišča Šterk, kjer so jih toplo sprejeli. »Družina je bila v pripravah na veliko zabavo, ki je bila ta večer pri njih, zato sva bili zelo veseli, da so nas nastanili na drugem koncu hiše, kjer sta bila mir in tišina. Najmlajšima, predvsem Luku, so bile všeč kozice, ki so bile za hišo, čudovit je bil tudi pogled na grad Kromberk. Tudi hrana je bila odlična. Sama sem izbrala bučne in orehove njoke ter mešano solato. Hrana je bila odlična, porcija pa tako velika, da sem jo z veseljem podelila z desetmesečnim sinom Dylanom, ki so mu šli njoki ravno tako v slast. Kljub natrpanosti zaradi zabave ta večer si je osebje za nas vzelo čas in bilo ves čas prijazno in ustrežljivo,« je povedala Laura in dodala, da so jih lepo in obilno postregli tudi za zajtrk. »Po zajtrku smo poklepetali z gospo Nastjo, ki nam je izročila tudi nekaj brošur kraja in nas usmerila na pešpot proti gradu Kromberk,« je še povedala Laura. Dva kilometra dolg sprehod do gradu na svežem zraku je koristil tudi malčkoma. »Žal je bil grad v nedeljo dopoldne zaprt, tako da nama ni uspelo najti zanimivih informacij o njem. Poklicali sva taksi službo. Taksist je bil zelo prijazen in poln informacij. Odpeljal nas je do Solkanskega mostu in nas odložil na italijanski strani pri gradu v Gorici,« je povedala Bernadette in tudi odkrito priznala, da je bilo v italijanski Gorici mnogo živahneje kot na naši strani. »Začutil si lahko pravo božično vzdušje, s številnimi aktivnostmi tudi za najmlajše. Vključno z Božičkom, ki se je sprehodil mimo nas,« je povedala Bernadette in priznala, da se je bilo težko upreti številnim trgovinicam. Pot so peš nadaljevali proti Sloveniji in se ustavili v novogoriški piceriji Marco Polo, ki jo je tudi Lonely Planet razglasil za eno najboljših picerij v Novi Gorici.
Po končanem kosilu sta se izvidnici s taksijem odpravili do železniške postaje, od koder sta se polni prijetnih spominov vrnili na Gorenjsko. »Mislim, da smo se v Novi Gorici imeli vsi lepo. Z veseljem se bom vrnila, morda v času Festivala vrtnic. Takrat le v družbi moža, da bova lahko obiskala kakšno vinsko klet,« je ob vrnitvi povedala Bernadette. Prav nič manj navdušena nad krajem ni bila Laura, ki si bo izlet zapomnila predvsem po čudovitem vremenu in otroški igri na vrtovih okoli gradu Kromberk. »Navdušena sem bila tudi nad urejenostjo kraja,« je dejala. Dodala pa je, da jo je zmotila le opazka zaposlenega v TIC, ki ju je zaradi pestrega dogajanja raje usmeril na italijansko stran.
