Vito Avguštin, Dnevnik
Nerazumljivo se mi je zdelo, da so bili na eni strani v Posavskem muzeju vzhičeni nad gospodom, ki jim je vse razlagal v angleščini, na drugi so pogrešali vodiča, na tretji pa se niso udeležili vsaj enega od dveh vodenih javnih ogledov, ki sta bila prav v času, ko so se mudili na obisku na brežiškem gradu. No, vse je postalo bolj razumljivo, ko so glede hrane izpostavili dva pogoja za zadovoljstvo: da so porcije velike in poceni. In so v Brežicah naročili mešano meso na žaru in dunajce s pomfrijem.
Seveda, so takšni in drugačni turisti. V vsakem primeru pa je malo takšnih, da se kar malo sprehajajo, nekaj pojedo, vmes pa iščejo koga, ki bi jim povedal, kaj naj delajo. In malo je takšnih družin z majhnimi otroki, ki se, ko jim recimo svetujejo, naj se gredo na poletni dan kopat v Terme Čatež, odpeljejo domov. Vendar, tudi takšni turisti so, takšni, ki se odpeljejo na izlet, pa ne vedo, kaj naj si tam ogledajo, kaj naj tam pričakujejo in kaj naj tam delajo. Včasih je prav to izziv za turistične delavce, vendar, kako dopovedati na primer obiskovalcu Pariza, da je sam kriv, če je ves dan prebil recimo v mestni četrti Montreuil sous Bois, pa se mu je zdela zato prestolnica Francije dolgočasna.«
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
»Prav vsak kraj in vsaka vas v Sloveniji bi lahko bila turistična, če… Kar nekaj pogojev bi bilo treba izpolniti za uresničitev popolne turistične ponudbe Slovenije. Ponudbe, ki bi se lahko primerjala z drugimi državami. Predvsem tudi s tistimi, ki jim je bila Slovenija že v 19. in v prvi polovici 20. stoletja tako rekoč enakovredna oziroma enakovredno turistično razvita. .. Ne vem, zakaj so se mi prav ob začetku pisanja komentarja o Brežicah prikradle te misli. Verjetno je temu botrovalo trenutno zelo slabo stanje v slovenskem turizmu in dejstvo, da smo tudi po organizacijski plati pred nekaj meseci spojili trdna turistična prizadevanja z drugimi promocijskimi (da ne uporabim še kakšne druge bolj kritične oznake) dejavnostmi naše države v neko tvorbo, ki bi ji po dobri kmečki pameti lahko rekli: kaj pa je to za en špirit? Slovenski turizem je v krizi, kar seveda ni povezano le z navedenimi organizacijskimi spremembami, ampak predvsem z dejstvom, da se že nekaj desetletij ni zgodil resnejši premik, bolje rečeno temeljna sprememba... Brežice seveda niso nobena izjema, saj je za ilustracijo te turistične 'mrtvosti' na voljo večina krajev v Sloveniji. V bistvu mi je kar težko napisati tokratni komentar, saj je obisk družine izzvenel izjemno medlo in brez nekih oprijemljivejših vsebin. Najprej je tu, po domače rečeno, splošna turistična šlamparija, da je na medmrežju napačen naslov Turističnega informacijskega centra (TIC). In ko ga družina končno najde, je ta zaprt, čeprav bi moral ponujati informacije turistom do 18. ure. Seveda tudi koncertno dogajanje v starem mestnem jedru ne sme biti argument tej informacijski odsotnosti. Čeprav so se člani družine najprej oglasili v Mladinskem centru, ki je bil intenzivno usmerjen v pripravo koncertnega dogodka, bi si lahko tam delujoči vzeli nekaj časa, da bi se ukvarjali tudi z gosti, ki so po napaki na medmrežju zašli k njim. V vseh turistično razvitih državah, deželah in krajih namreč ljudje ponudijo pomoč in informacije, ne glede na to, ali sedijo v uradnih turističnih pisarnah ali na popolnoma drugih delovnih mestih. Na dvorišču brežiškega gradu so člani družine spoznali prireditev, ki je temeljila na stojnicah s starinami, kot so zapisali v poročilu. Vendar iz slednjega lahko razberemo, da je bila med ponudbo starin tudi potica, kar je treba pohvaliti v smislu pestrosti te sejemske ponudbe. Čeprav grajsko dvorišče ni najboljše sejemsko prizorišče in bi bilo za to primernejše osrednje mestno jedro Brežic, velja pohvaliti odločitev organizatorjev, da dogajanje v mestu popestrijo tudi z (bolšjim) sejmom. Družina se je odpravila tudi na ogled zbirk Posavskega muzeja, po katerih jih je vodil 'prileten možakar', in sicer v 'neomajnem vztrajanju pri angleščini'. Te pripombe Mehičana sicer ne razumem najbolje, zlasti še, ker je na koncu tega svojega komentarja pripomnil: 'Škoda, da nas skozi muzej ni popeljal kak vodič… V tem primeru bi od njega odnesli veliko več.' Kdo je torej bil ta človek, ki je dosledno govoril v angleškem jeziku, kar je vsekakor pozitivno? Ali imajo v muzeju poleg vodičev še neke druge posameznike, ki obvladajo angleščino, a manj vsebino muzejskih zbirk? Vsekakor menim, da gre v tem primeru za pomanjkljivost interpretacije obiska muzeja s strani naših tokratnih gostov.
Seveda tudi tokratnega komentarja ne morem zaključiti brez kulinarike. In spet je tukaj težava z informacijami, ki jih turisti dobijo od lokalnega prebivalstva. Vljudna poteza informatorke iz TIC v bližnjih Termah Čatež je bila spet izrazito subjektivna. Tipična slovenska poteza, da turistu svetuješ restavracijo, ki je 'nekoliko dražja', v nadaljevanju pa mu ponudiš tipično hotelsko ponudbo. Jasno, da se je družina odločila za slednjo, kjer jim že ob prihodu niso dali prostora na terasi. Pričakovali so namreč 'ogromno skupino otrok'. Pa kaj potem! Ali bi se svet podrl, če bi družini odstopili eno mizo na terasi in bi štirje otroci pač sedeli v restavraciji? Upam, da v tem primeru ne bi starši prišli z odvetnikom, češ da so bile njihovim nadobudnim otrokom kršene pravice do kosila na terasi! O kulinarični ponudbi seveda vse pove zapis, kaj so posamezni člani družine naročili. Iz zapisa tudi izvemo, da v restavraciji ni bilo nič 'tipično brežiškega…, ker kaj takega niti ne obstaja'. To so bile verjetno besede natakarja ali natakarice, ki je stregla člane naše družine. Seveda ta stavek ni nikakršna brežiška posebnost, ampak je splošna fraza v večini slovenskih krajev. Zares svetujem hotelu Splavar, da si poleg prizadevanja za 'velike in okusne (?) porcije' pogleda literaturo o kulinariki Posavja in Bizeljskega. Tudi pogovor z etnologinjo v Posavskem muzeju bi verjetno zadoščal za prvo razmišljanje! Vse to in še kaj je potrebno, da Brežice upravičijo oznako 'center Posavja, na samem spodnjem desnem robu naše dežele'.«
Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev FIJET SLovenija
»Kljub vsem nevšečnostim, ki sta jih naša izvidnika v spremstvu svojih otrok doživela zaradi pomanjkljivih informacij in slabega vodenja po muzeju ter zasedenosti gostilniške terase, se je vse skupaj za Brežice najbrž bolje izteklo, kot pa bi se sicer, če tam ne bi bilo festivalskega utripa. Čeprav so Brežice lepo obnovili in kljub bližini Term Čatež in milijonskega Zagreba je mesto turistično zelo zaspano. Čast lokalni turistični ponudbi, še predvsem gostinski, rešuje gostilna Debeluh, kjer tudi v teh kriznih časih, kljub višjim cenam, ne manjka gostov. Gostilna si je namreč v zadnjih letih ustvarila visok ugled, posebno pri petičnejših in kulinarično zahtevnejših gostih iz sosednje Hrvaške.
In prav na Hrvaškem in v za Brežice srečno ležečem glavnem mestu Zagrebu je zagotovo poleg gostov Term Čatež največja potencialna zaloga turističnih obiskovalcev Brežic. Ljubljana je žal predaleč oziroma iz Brežic ni nikakršnih novic, ki bi pritegnile celo bližje Novomeščane in druge Dolenjce. V svoji 40-letni karieri turističnega novinarja se ne spominjam, da bi kdaj dobil iz Brežic kakšno vabilo ali namig, da bi tudi od tam pripravili kakšno oddajo. Res čudno, saj so vabila pogosto prihajala tudi iz veliko manjših slovenskih krajev.
Kaže, da Brežičanom ni do turistov ali pa se ne znajo prav obrniti. Morda delno krivdo za to, da so Brežice tako turistično zaspane, nosijo tudi vsa dosedanja vodstva Term Čatež, ki svoje goste ljubosumno držijo samo v okviru zdravilišča, da bi samo tam trošili svoj denar. Menda pa se je letos tudi tam nekaj premaknilo, saj sem nekje prebral, da med termami in Brežicami letos vozi celo poseben avtobus. Morda je to nov začetek.«
Primož Žižek, direktor podjetja E - Laborat»Brežice so eno ena od tistih turističnih destinacij, ki lahko s svojo ponudbo preseneti celo zahtevnega gosta. Toda spletni nastop turističnih Brežic precej “pušča”, če vzamemo, da je celoten svetovni splet začetek prodajnega lijaka za turistično destinacijo. Pri tem je cilj, da turisti in obiskovalci na spletu čimprej premerijo ponudbo in izberejo tisto, kar bi jih utegnilo zanimati in pobližje spoznati. Žal pa portali, ki nagovarjajo specifično turistično publiko ne zadovoljijo informacijskih potreb turistov. Za potrebe tokratne recenzije se osredotočimo predvsem na spletno mesto VisitBrežice, do katerega neposredno vstopimo preko spletnega mesta Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice, ki ima mrežno zasnovano vsebino in s katere povezava na TIC vodi na spletno mesto www.visitbrezice.si, ki poleg občinskih strani deluje kot vstopni portal za turiste v Brežice. Večina turistov vstopa do turističnih informacij preko Googla. Google služi kot navigator med vsebinami, kar seveda turisti izkoristijo tudi v primeru Brežic. To pa seveda ne pomeni, da je Google edini vir, kajti turisti si iz leta v leto pomagajo z vse več viri informacij. Tako ne moremo več mimo agregatnih spletnih mesti tipa slovenia.info, wikipedia, trip advisor, inyourpocket, mydestinations, booking.com in podobnih. Problem je, ker specifični nastopi Brežic na teh omrežjih niso vedno optimirani za turističnega obiskovalca. Umanjka strategija pozicioniranja, ključnih pojmov, glavnih elementov ponudbe in kar morda še najbolj potrebuje spletni nastop Brežic - resno urednikovanje po celotnem korpusu spletnih mest, spletnih izkaznic, profilov itd. V letu 2013 pač z vidika kreiranja vsebin ne more biti dovolj preveč zanašati se na povezane vsebin ponudnikov in partnerjev, temveč mora osrednje turistično spletno mesto kot tako zagotoviti dovolj “destinacijskh”, torej informacijskih, predstavitvenih vsebin, ki uporabnikom omogočajo “mirno plovbo” po morju odkrivanja možnosti ob obisku Brežic. Spletni nastop je relativno statičen in pogrešamo interaktivne elemente, informativnost, večjo priročnost ponudb, boljšo multimedijsko predstavitev, več podpornih storitev. Pohvalni so začetni koraki v smeri razvoja promocije turističnih produktov, premalo pa se ob tem posveča pozornosti realnemu trženju. Lahko rečemo, da so Brežice, če se samostojno potrudimo izbrskati informacije o dogajanju, ponudbi, veliko bolj bogate po ponudbi, kot bi pričakovali glede na ponujeno spletno “ponudbo”. Pri tem je treba vedeti, da je pozornost uporabnikov v virtualnem svetu edina trdna valuta do prepoznavnosti in s tem do turistov in posla. To pomeni, da morajo tudi v Brežicah v prihodnje več pozornosti nameniti upravljanju celotnega lijaka spletnih storitev in spletnih mest s pomočjo katerih se turist od potrebe po dopustu ali popotovanju pomakne v nakupno fazo. V Brežicah je potrebno pristopiti k trženju turističnih storitev prek spleta bolj sistematično in naravnano na učinke, kajti trenutni spletni nastop pusti turiste ravnodušne in kot se je pokazalo, jih občasno oboroži tudi z napačnimi informacijami. Dobro je tudi, da se tudi Brežice predstavljajo znotraj destinacije Posavje, ki je srednjeročno gledano tudi na spletu zanimiv integrator ponudbe v regiji. V splošnem gledano bi pohvalil osnovno infrastrukturo in vključenost Brežic, grajati pa je potrebno pomanjkanje kakovostnih in predvsem bolj optimiziranih vsebin, premajhno razumevanje obnašanja turistov na svetovnem spletu in ne ravno aktualno ponudbo na spletu. »