Število mednarodnih poslovnih srečanj bi lahko podvojili

Slovenija ima na mednarodnem tržišču še vedno pozitiven ugled

Kongresna dejavnost je nedvomno močna gospodarska panoga, saj ustvarja visoke ekonomske učinke na BDP države. Izziv pa jo je, tako meni Kovačič, določiti in prepoznati, ker ni samostojna panoga in je razpršena na zelo različna področja.

Države, ki se zavedajo prednosti te dejavnosti, znatno vlagajo v razvoj in promocijo dejavnosti ter privabljanje mednarodnih poslovnih srečanj. »Slovenija se ves čas trudi držati tempo z mednarodnim dogajanjem in ima kljub gospodarski krizi doma na mednarodnem tržišču še vedno pozitiven ugled in glede na svojo zemljepisno lego, profesionalnost, mednarodno vpetost in proaktiven Kongresni urad Slovenije ter akterje na tem področju priložnost še razviti to dejavnost,« je prepričan naš sogovornik, a hkrati dodaja, da imamo tudi nekaj hib, tako kot vsaka država.

»Menim, da je tako predvsem zaradi nerazumevanja potenciala te dejavnosti, ki bi nam močno podaljšala turistično sezono,« pravi Kovačič, »saj se poslovna srečanja izvajajo izključno zunaj glavne turistične sezone in potekajo praktično vse koledarsko leto.« Vpogled v nacionalne in destinacijske strateške dokumente pokaže, da je kongresna dejavnost ena izmed primarnih proizvodov. Za umestitev tega proizvoda v strateške dokumente si je Kongresni urad prizadeval vsa leta svojega delovanja, še vedno pa ostaja izziv izvedba.

Zaokroženi kongresni cilji, ki so snovalci vsebine in promocije, si nekako ne upajo narediti koraka do konca in povezati akterjev v zaokroženo celoto ter začeti proaktivno promovirati in tržiti cilja na domačem in še bolj na mednarodnem tržišču. Domači trg namreč nima možnosti razvoja, mednarodni trg pa je neskončen, tako da imajo Slovenija in njeni cilji komparativne konkurenčne prednosti.

V raziskavi WTTC 2014 za Slovenijo ugotavljajo, da poslovna srečanja ustvarjajo 13 odstotkov prihodkov. Zavedati se moramo, poudarja Kovačič, da bi na področju mednarodnih poslovnih srečanj lahko podvojili število srečanj. Pred leti je bila na ravni Ljubljane izvedena raziskava tujih udeležencev mednarodnega znanstveno-strokovnega kongresa, ki je pokazala, da je bil povprečen prihodek na udeleženca za tridnevno bivanje v Ljubljani 1350 evrov, kar je večkratnik povprečnega turista, ki biva v Ljubljani. Ta je, po podatkih Turizma Ljubljana, 124,90 evra na dan. Poudariti pa velja, da ima Ljubljana glede na svojo ponudbo in danosti še vedno največje možnosti razvoja.

Države v regiji se razvijajo hitreje od nas

Na vprašanje, ali je Slovenija konkurenčna na področju kongresne dejavnosti, naš sogovornik odgovarja: »Poslovna srečanja in kongresi so mednaroden posel in prednost te dejavnosti je, da si konkurenca vsemu svetu, obenem pa je tvoja konkurenca ves svet. Kot organizator poslovne borze Conventa, ki vsako leto združi ponudnike kongresnih storitev Slovenije in regije jugovzhodne in srednje Evrope, imamo zelo dober pregled nad regijskim stanjem. Opažamo, da se države v regiji hitreje razvijajo od nas, tako na infrastrukturnem kot tudi povezovalnem delu in sami promociji dejavnosti. Kljub temu ima Slovenija še vedno konkurenčne prednosti, vprašanje pa je, koliko časa jih bo še imela.«

Dejstvo je, da Slovenija ima tradicijo na področju mednarodnih kongresov in srečanj, saj je mednarodno aktivna že več kot 30 let, njene konkurenčne prednosti pa so tudi članstvo v Evropski uniji, Schengenu in sama evrska valuta; vse to so konkurenčne prednosti, ki jih države v regiji še nimajo.

»Obenem poznamo zahteve in pričakovanja mednarodnih organizatorjev in udeležencev ter jih znamo ne samo zadovoljiti, ampak tudi navdušiti,« pravi predsednik Kongresnega urada in kot primer navaja nedavni 14. kongres evropskih agrarnih ekonomistov, ki je v Ljubljani združil več kot 700 strokovnjakov iz vse Evrope in širše. »Udeleženci so bili z organizacijo dogodka zelo zadovoljni, še več, navdušeni so bili nad Slovenijo. Večina jih do sedaj še ni bila v Sloveniji, in to je dokaz, da so udeleženci kongresov najkakovostnejši in obenem brezplačni promotorji.«

Kot prednosti velja omeniti zemljepisno lego, saj se Slovenija nahaja na stičišču treh zemljepisnih in podnebnih območij, kar je še posebno zanimivo za »incentive« oziroma motivacijska potovanja. Glede na našo majhno površino imamo razvite štiri proizvode, ki se med seboj lahko kombinirajo in zaradi katerih je Slovenija zelo zanimiva za mednarodni trg.

»V sosednjih državah take ponudbe še nimajo razvite in jih v tem presegamo,« poudarja naš sogovornik in dodaja, da mednarodni organizatorji poslovnih srečanj vedno iščejo nove kraje. Kljub temu da je Slovenija že toliko let aktivna na mednarodnem področju, se zaradi svoje majhnosti in nizke prepoznavnosti še vedno smatra kot nov kongresni cilj. To je prednost, vendar tudi izziv, saj je na svetu skoraj 200 držav, ki si želijo gostiti mednarodne dogodke.

Konkurenčni na mednarodnem kongresnem zemljevidu

»Čas je v poslu ena izmed največjih vrednot, kar pomeni, da so dežele, ki so dostopnejše, pri izbiri naročnika konkurenčnejše. Žal je Slovenija na samem repu letalske dostopnosti, če jo primerjamo z drugimi državami EU. To dejstvo nas močno ovira pri razvoju kongresne dejavnosti. Poslovna srečanja in kongresi so globalen posel. Mi konkuriramo vsemu svetu in ves svet konkurira nam. Po podatkih svetovnega cehovskega združenja ICCA, ki zbira podatke o enem segmentu, in sicer o kongresih znanstveno-strokovnih združenj, navaja, da ima Slovenija možnost gostiti 8615 srečanj. Nekaj sto jih je Slovenija v vseh letih gostila, toda velika večina še ni izkoriščena. Kot sem omenil, je Slovenija konkurenčna na mednarodnem kongresnem zemljevidu. Se pa zavedamo svojih ključnih omejitev, ki se jim poskušamo čim bolj ogniti. Lahko bi rekli, da imamo konkurente v regiji (npr. Budimpešta, Praga, Zagreb, Beograd, Gradec, Salzburg) in širše (praktično vsa Evropa in širše). Zanimivo, da se velikokrat kot konkurent pojavlja tudi Malta,« poudarja Miha Kovačič.

Najbolj zaželeni so udeleženci motivacijskih potovanj

Po Kovačičevih besedah v Sloveniji primanjkuje raziskav na področju kongresne dejavnosti, ki bi vsekakor bile v pomoč pri zastavljanju smernic razvoja te dejavnosti. »Letos se nadejamo prve resne raziskave, tako ekonomskih učinkov kakor tudi drugih podatkov, ki nam bodo pomagale pridobiti podrobnejše informacije.«

Glede na tuje raziskave so najbolj zaželeni udeleženci (kongresni gosti) incentivov oz. motivacijskih potovanj. Tam je potrošnja na udeleženca najvišja, lahko tudi do 1000 evrov na dan. Zelo zaželeni so tudi udeleženci mednarodnih znanstveno-strokovnih srečanj, saj v povprečju ostanejo najdlje, tudi do pet dni in mogoče po končanem delu celo podaljšajo bivanje kot turisti. Obenem so po številu udeležencev v primerjavi z drugimi vrstami najštevilnejši in najbolj mednarodni. Njihova potrošnja je v primerjavi s splošnimi turisti še vedno mnogo večja. Udeleženci korporacijskih srečanj ostanejo najmanj časa, a so zato odlični potrošniki. Tudi njihova potrošnja je nekajkratna v primerjavi s klasičnimi turisti.

Ne gre zanemariti dejstva, da kongres s 1000 udeleženci ustvari nekajmilijonski ekonomski učinek na narodno gospodarstvo. Pri tem se postavlja vprašanje, ali država in lokalne skupnosti v kongresnem gostu prepoznajo priložnost zase in v kolikšni meri jo znajo izkoristiti.

Kovačič je prepričan, da si v Sloveniji prav gotovo vsi želimo več kongresnih gostov, vendar pri tem poudarja, da se je treba zavedati, da to niso turisti, ki imajo debelejše denarnice in več zapravijo, temveč so njihovi vzvodi, da pridejo v Slovenijo, popolnoma drugačni, kar pomeni, da moramo k njim pristopiti drugače. Še prej pa moramo znati prepričati organizatorje poslovnih srečanj in jih na pravi način prepričati, da smo najboljša rešitev za njihov izziv.

»Po devetih letih delovanja na Kongresnem uradu Slovenije moram povedati, da tega še nismo v celoti osvojili,« priznava naš sogovornik in dodaja, da mednarodni organizatorji srečanj ne kupujejo samo vrhunske hotelske storitve z dvorano in gostinsko storitvijo, temveč iščejo zaokrožene kongresne in incentive cilje. Cilji so lahko Bled, Portorož, Ljubljana, Maribor, Kranjska Gora, dolina Soče, Nova Gorica, Laško, Celje, Prekmurje, Novo mesto. Ali pa Gorenjska, Dolenjska, Štajerska, Primorska, če jo znamo ustrezno oblikovati in predstaviti.

Ko se udeleženec poslovnega srečanja znajde v določenem kraju, ima zelo poln program in zelo malo prostega časa, ki ga po navadi porabi v trgovinah za nakupe, za uživanje kulinarike ter spoznavanje kraja. Večina se jih želi vrniti kot turisti z družinami, prijatelji in celo poslovno, še dodaja Kovačič.