Preden se poda v gore, se mora planinec vedno vprašati nekaj osnovnih stvari. Na prvem mestu je vsekakor vprašanje, kako dobro je pripravljen (tako fizično kot psihično) in ali je pot, ki si jo je izbral, primerna zanj. Če z nami planinarijo tudi otroci, je treba vedeti, da so počasnejši in se odločiti za manj zahtevne ture. Upoštevati je treba tudi psihično in fizično pripravljenost tako sebe kot ostalih udeležencev ture. »Še posebej pozorni bodite v primeru, da imate kakršne koli kronične bolezni, alergije ali pa ste srčni bolnik,« svetujejo pri PZS.

Seveda je treba tudi natančno preštudirati vremensko napoved, saj lahko slabo vreme in slaba vidljivost precej podaljšata čas hoje. V nahrbtniku je treba vedno imeti oblačila, ki ščitijo pred močnim vetrom, mrazom in padavinami, poleg tega pa je nujno tudi vedeti, ali je na poti ali v bližini kakšna koča ali zavetišče, kamor se je mogoče umakniti v primeru slabega vremena. Če se med potjo vreme nenadoma poslabša, si čim prej poiščite zavetje v planinski koči ali bivaku. Če to ni možno, sestopite z izpostavljenih grebenov. Ture ne nadaljujte.

Cilj je varna vrnitev v dolino in ne vrh gore

Seveda mora imeti vsak planinec pri sebi načrt poti in nikakor ne sme pozabiti na vodnik in zemljevid. Vedeti mora, v katero smer bo hodil (proti severu, jugu, vzhodu ali zahodu), in si porazdeliti poti na manjše odseke ter tako predvideti počitke in približen čas hoje. Ko doseže vrh, opravi šele pol poti – cilj je seveda varna vrnitev v dolino.

Treba se je pozanimati tudi o terenu, njegovi strmini in ključnih značilnostih – balvanih, meliščih. Čas hoje se lahko podaljša, če je na poti rušje. Morda je treba premagati oziroma obiti kakšen hudournik, krnico ali strm skok. Na poti se lahko srečamo z različnimi nevarnostmi, kot so prepadi, ali padajoče kamenje.

Pri PZS tudi svetujejo, da o vsaki turi obvestite partnerja, znanca ali vsaj »Mojco v zadnji gostilni«. Obvestilo naj vsebuje podatke o nameravani poti, morebitne rezervne cilje in okviren čas povratka. Za obveščanje je priporočljivo uporabiti poseben obrazec v razdelku Planinskega kažipota in ga pustiti na vidnem mestu v avtomobilu. Na kočah in vrhovih se vpisujte v vpisne knjige. To bo gorskim reševalcem v primeru poizvedovanja v veliko pomoč, poudarjajo pri PZS.

Mobilni telefon dobrodošel, paziti je treba na baterijo

Na turi je pri sebi dobro imeti mobilni telefon, vendar se je pri tem treba zavedati, da gre za občutljivo elektronsko napravo, ki je odvisna od številnih dejavnikov, ki jih sicer najverjetneje sploh ne opazimo. Večinoma je signal šibek, zaradi iskanja najboljšega signala pa telefon porablja bistveno več energije kot sicer. Baterija se hitreje izprazni tudi na račun nizkih temperatur. Zato pred turo napolnite baterijo, po možnosti pa vzemite s seboj še rezervno. Pri PZS tudi svetujejo, naj bo telefon med turo izklopljen (v primeru skrajne sile lahko pokličete številki 112 in 113 tudi brez vnosa številke PIN), spravljen v neprepustni vrečki in na toplem. Če se zgodi nesreča, je v telefonu dobro imeti shranjeni dve številki oseb v obliki »ICE1 Janez Novak« in »ICE2 Špela Marela« - ta kontakta bosta v pomoč reševalcem, da lahko o nesreči obvestijo svojce (ICE – In Case of Emergency; v primeru nesreče, op.a.).

Kako na turi?

Začnite počasi, da se ogrejete in pripravite telo na več ur hoje. Po kratkem odmoru za slačenje (po približno petnajstih minutah hoje) skušajte pred prvim počitkom hoditi vsaj eno uro. Med vsakim korakom iztegnite zadnjo nogo do konca in pri prenosu sprostite mišice. Uskladite dihanje s koraki. Tempo hoje prilagodite najšibkejšemu udeležencu. Vsako uro, če se le da, se malo ustavite, spočijte in pijte.

Za počitek izbirajte varna mesta, kjer ni nevarnosti zdrsa, padajočega kamenja in niso direktno na soncu. Zaradi močnega sonca se ne pozabite zaščititi s kremo primernega faktorja, pokrivalom in kakovostnimi sončnimi očali. Med hojo vam ne sme biti prevroče, zato uporabljajte aktivno perilo in oblačila iz sodobnih materialov, ki se prilegajo telesu. S takšnimi oblačili bodo tudi možnosti za padec manjše, saj se ohlapna oblačila lažje kam zataknejo. Izogibajte se bombažu, ki je hladen in slabo odvaja pot.

Na poti uživajte zadostne količine tekočine in hrane. Jejte hranljivo mešanico lahko prebavljive hrane (sestavljene ogljikove hidrate, npr. piškote, čokolado, marmelado). Pijte večkrat in v majhnih količinah. Da se izognete težkemu nahrbtniku, lahko hrano kupite v planinskih kočah. Pri roki imejte energijske ploščice ali sveže oziroma suho sadje. Uživanje alkohola in tobaka je odsvetovano.

Ne pozabite na varnost

Če začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob hudi utrujenosti razmislite o sestopu s spremstvom. Pomislite tudi, ali ni morda prišlo do višinske bolezni ali podhladitve. Med počitkom ob večji utrujenosti ne jejte le čistega grozdnega sladkorja, ampak tudi bolj sestavljeno lahko prebavljivo hrano.

Na planinskih poteh, ki so izpostavljena možnosti padajočega kamenja ali trka z glavo v skalo si obvezno nadenite čelado. Čelado uporabljajte tudi pri vzponih in sestopih na poteh, ki so speljane po meliščih. Na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh uporabljajte samovarovanje s pomočjo plezalnega pasu in varovalnega kompleta. V primeru, da zaradi nepredvidene ovire na poti (poledeneli deli, strgana jeklenica, podor) ture ni možno varno nadaljevati, se pravočasno obrnite. Gora vas bo počakala.

Če se zgodi nesreča …

V primeru nesreče ohranimo prisebnost in ostanimo mirni, s čimer pomirimo tudi ostale udeležence. Ocenimo situacijo in pred neposrednimi nevarnostmi zaščitimo tako sebe kot ponesrečenca. V okviru svojega znanja in sposobnosti nudimo prvo pomoč ter pokličemo center za obveščanje (112). Navedemo naslednje podatke: kdo kliče, kaj se je zgodilo in kje ter kdaj; kakšno pomoč potrebujete; število ponesrečencev in kakšne so poškodbe; v primeru helikopterskega reševanja je treba navesti okoliščine na kraju nesreče. Na pomoč lahko pokličete s pomočjo mobilnega telefona, UKV radijske postaje, ki se nahajajo v planinskih kočah ali preko sistema SAPOGO.

Pri PZS za varnejšo hojo v gorah priporočajo vključitev v vam najbližje planinsko društvo.