Z Bredo Pečovnik, direktorico kongresno-komercialnih dejavnosti Cankarjevega doma, smo se med drugim pogovarjali o vplivu globalnih ponudnikov kongresov na kongresno dejavnost, trendu kratkoročnega načrtovanja dogodkov in viziji Cankarjevega doma kot ponudnika kongresnih storitev.
Kako gospodarska kriza vpliva na kongresno dejavnost?Tako kot na vseh področjih je kriza tudi tu opazna. V svetovnem merilu mednarodne borze, kot sta IMEX v Frankfurtu in EIBTM v Barceloni, že dobro leto pišejo pozitivne prispevke o rasti, ki jih krepijo z merljivimi kazalniki, kot so število povpraševanj, izvedenih dogodkov ipd. Upamo, da sedaj ta trend prihaja tudi k nam.
Katere so prednosti kongresnega turizma v prestolnici?Prestolnice so vedno zanimive, srečanjem namreč dajejo neko težo. V primeru Slovenije je lokacija prestolnice več kot odlična – udeleženci prispejo v osrčje države, kjer so številne zanimivosti le streljaj proč. Poleg tega so tu še infrastruktura, logistika, bližina ključnih inštitucij in še bi lahko naštevali.
Katerih udeležencev kongresov je največ v Ljubljani?V Ljubljani so tista srečanja, kjer je močna strokovna ali gospodarska teža (včasih lahko tudi napovemo kakšno politično odločitev). Medicinskih srečanj je res precej več kot na primer tistih s področja IT, saj smo očitno za velike korporacije premajhni, naša vloga v tem delu Evrope pa ni tako odločujoča.
Kateri udeleženci so najzahtevnejši?To je težko opredeliti. Vsi kongresni gostje so zahtevni oziroma so njihova pričakovanja precej visoka – zavedati se moramo, da so to po navadi raziskovalci, znanstveniki, nosilci nekega področja, ki za svoje delo prejemajo pozornost, ki jim gre. Seveda je tukaj še njihov motiv – v neko mesto so prišli z namenom dela oziroma navezati stike, kar je popolnoma drugače kot pri počitnikarjih. In seveda, na destinaciji bo, ekonomsko gledano, njihov učinek večji, saj več porabijo.
Uspešnost kongresa je odvisna tudi od povezanosti celotne destinacije. Kateri deležniki kongresnega turizma po vaših izkušnjah predstavljajo najšibkejši člen?Zelo nerada odgovarjam na to vprašanje, morda zato, ker smo že tolikokrat govorili o tem. Sloveniji konkretno manjka močan (stabilen) letalski prevoznik, ki bi cenovno konkurenčno zagotavljal povezave po vsej Evropi v vsakem trenutku. Pa letališče, ki mora stremeti k vzpostavitvi čim več povezav tudi na področju potniškega, ne samo tovornega prometa. Kar zadeva hotele, pa se seveda stanje popravlja, prav tako na področjih gostinstva, posebnih prizorišč idr.
Kaj bo Slovenija morala postoriti, če bo želela ostati vodilna destincija v jugovzhodni Evropi?Slovenija že davno ni več vodilna država jugovzhodne Evrope, to prednost smo izgubili. Štafeto smo podali Hrvaški, sedaj pa vse bolj Srbiji.
Treba bo še veliko postoriti, da bo kongresni turizem tista gospodarska veja v Sloveniji, od katere bo doprinos takšen, da bomo vsi zadovoljni. Slovenija z Ljubljano zagotovo ima potencial, a bo treba vložiti veliko truda, poslovnega sodelovanja, združevanja in politične volje. V zadnjih dveh letih se ne moremo pohvaliti s čim novim, pa tudi ne z obetajočimi načrti v prihodnje. V stanje cepetajočega na mestu nas je pripeljala gospodarsko-politična situacija v državi.
Ali dogodke v okviru spremljevalnega programa prilagajate udeležencem?Vsako srečanje je zgodba zase in temu primerno je zasnovan družabni program in njegova vsebina. Morda res večkrat obiščemo naše turistične bisere, kot so Bled, Postojnska jama, Obala, vendar ima vsebina vedno prednost. Danes so trend doživetja, zato jih skušamo kar v največji meri vključiti v naše programe. Tako poskrbimo za brbončice kot tudi za telesno aktivnost in kaj smeha.
Kako vplivajo na kongresno dejavnost globalni ponudniki kongresov, kot je na primer Kenes International?Globalni ponudniki kongresov so močno spremenili našo industrijo. Prevzeli so upravljanje združenj, ki v celoti delujejo kot profitne organizacije. S tega vidika so tudi srečanja eden pomembnih virov, ki zagotavljajo financiranje združenja. Cankarjev dom še vedno dela s srcem, zagnanostjo in pozornostjo do stroke – pri nas je neka eminenca s strokovnega področja res eminenca in odločujoča.
Vse bolj je opazen trend kratkoročnega načrtovanja dogodkov. Kako se na ta trend odzivate pri vas?Tako kot vsi. Skušamo jih umestiti v naš urnik, ki je v nekaterih segmentih določen več let vnaprej. Seveda se moramo na račun predhodnih dogovorov včasih tudi umakniti, ampak vedno se trudimo zagotoviti termin, ustrezne prostore in najboljšo storitev.
