Manj je napisanega o aktualnih dogodkih in značilnih lokalnih jedeh. Za litijsko območje je značilna klobasa jetrnica. Do tega podatka je Irena prišla po dolgem iskanju na internetu, zapisan je v brošuri Okusi Osrednje Slovenije.
TIC sta našla na podlagi predhodne poizvedba na internetu, oznake v mestu pa nista zasledila. V mestu sicer tudi znamenitosti niso bile posebej označene, zato pa so bile dobro vidne označbe do GEOSS in v Vače. TIC je odprt od srede do sobote, vendar le dopoldne. Svetovalka je bila zelo prijazna in je slovenskemu paru razložila zgodovino in posebnosti Litije ter območja Srce Slovenije, predstavila tematske poti… Osebno ju je vodila po starem delu Litije – sprehodili so se po Valvasorjevi ulici, kjer je najstarejša stavba Farbarjev turn, do cerkve Sv. Nikolaja z znamenitim Rupnikovim mozaikom, nato ju je pospremila do mestnega muzeja, kjer sta bila deležna vodenega ogleda.
V prostorih pisarne Srca Slovenije, kjer imajo bogato zbirko prospektov le v angleškem in slovenskem jeziku, je kolesarski vodnik v angleščini brezplačen, za slovenskega pa je treba odšteti štiri evre. Na voljo imajo številne izdelke lokalnih obrtnikov in umetnikov ter različne spominke, med njimi vaško situlo in ptico z nje.
Svetovalka na TIC je bila tako prijazna, da se je dogovorila za ogled Mestnega muzeja Litija, ki je trenutno zaprt zaradi prenosa razstave v novejšo stavbo, kjer bo imel večje prostore. Poskrbeli so za osebno, izjemno slikovito vodenje skozi razstavo o zgodovini rudarstva, rečnega prometa in železnice v Litiji in jima zavrteli polurni film o zgodovini Litije. Kustodinja je potarnala, ker ni dovolj čuta za ohranjanje kulturne in zgodovinske dediščine – podrli so na primer zadnjo obstoječo vodno črpalko ob železnici v Sloveniji.
Ogledala sta si tudi več kot sto let staro parno lokomotivo, ki stoji na železniški postaji v Litiji – dostop je možen samo po travi, ob njej ni nobenega opisa… Nato sta si ogledala GEOSS – geometrično središče Slovenije. Če bi se napovedala, bi bil možen voden ogled, ki ga organizira Društvo GEOSS. Ob cesti z Vač na Klenik je to društvo uredilo »alejo ustvarjalnosti« na prazgodovinskih tleh z vrsto skulptur iz masivnega hrastovega lesa, ki vodijo do povečane kopije situle. Poleg je tabla z opisom situle v slovenskem in angleškem jeziku. Težava je le, da v bližini ni urejenega parkirišča.
Nad pokopališčem na Vačah je tudi tri metre visoka apnenčasta stena, ostanek nekdanje morske obale s sledovi 13 milijonov let starih morskih školjk. Tudi tu je tabla z opisom v slovenskem in angleškem jeziku in tudi tu je poleg smetnjakov prostora le za en avtomobil. Ogled znamenite cerkve Sv. Andreja na Vačah, ki je znana po steklenem božjem grobu iz leta 1864, ni bil možen, ker se nista napovedala dan prej.
Irena in Sandi priporočata Art cafe s pestro ponudbo domačih čajev in presnih tort, na kosilo pa sta po nasvetu svetovalke v TIC odšla v restavracijo Mona Lisa. Odločila sta se za ploščo s sladkovodnimi ribami, na jedilniku pa so imeli tudi tipično jed za to območje, klobaso jetrnico. Za sladico so priporočili gibanico, na koncu pa ponudili brezplačen borovničevec.
Gostinska ponudba na Vačah ju ni prepričala, v Litiji bližnjem Hotiču pa sta si privoščila čokoladno-bananovo torto ter panakoto z vročimi višnjami. Zelo okusno! vav