Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog
Vito Avguštin, Dnevnik
»Nekatera mesta oziroma mesteca v Sloveniji imajo pač enostavno smolo. Na primer Slovenj Gradec: ima izjemno zgodbo s področja kulture, upodabljajoče umetnosti, tudi mladi Gruzijki sta opazili, da je narava več kot vabljivo prijazna, da o ljudeh ne govorimo. Recimo gospa Marija iz TIC, ki je, glede na opis Nine in njene sestre Mariam, natančno takšna, kot si jo lahko v turističnem informacijskem centru samo želimo. Ta prijaznost, tudi krajanov, je iskrena in prepričan sem, da ljudje obiskovalcem, ki kaj vprašajo, res želijo pomagati. Upam, da se to ne bo korenito spremenilo, ko se bo kraj turistično odprl, kajti takrat se na eni strani navadno pojavi skupina tistih, ki jim gredo vsi turisti na živce, na drugi pa skupina tistih, ki v turistih vidijo zgolj evre na dveh nogah. In potem traja zelo dolgo, da kraj spet dobi gostoljuben, prijazen videz.
Ampak, že na začetku omenjena smola: Slovenj Gradec najbrž niti nima možnosti, da bi kaj kmalu prešel iz te prvinske prijaznosti na katero koli drugo stopnjo, saj so povezave, pa od koder koli že želite na izlet v to mestno občino, ne le slabe, ampak katastrofalne. Železnice najbrž nikoli ne bo, javni prevoz se glede na varčevalne sheme ne bo kaj prida okrepil (upam, da se motim), avtocestna povezava pa si, kot vse kaže, tudi ne bo še lep čas izborila niti trase. In potem postanejo dogodki, ki jih je v Slovenj Gradcu sicer kar nekaj – od glasbenih večerov in na primer omenjenega jazzovskega koncerta do številnih izjemnih postavitev razstav, ki bi bili glede na razdaljo, merjeno le v kilometrih, povsem samoumevni cilj marsikaterega ljubitelja kulture – misija nemogoče. Škoda, kajti tako imenovani kulturni turizem je povsod na stari celini v izrazitem vzponu.
Kako plastično in prepričljivo sta Gruzijki opisali izkušnjo v galeriji in muzeju; v enem primeru korektna pomoč sodobne tehnike, v drugem pa dokaz, kako veliko bolj navdušujoč in doživet je lahko obisk muzeja z vodnikom, ki z užitkom opravlja svoje delo in te navduši tudi za zgodbe in predmete, ki te sicer nikoli niso zanimali. In kako izstopajoč je potem lahko nekdo, ki se med tem, ko pridejo obiskovalci v trgovino, brezbrižno pogovarja po telefonu in se ne zmeni zanje.«
Drago Bulc, predsednik društva turističnih novinarjev FIJET Slovenija
»Naši tokratni izvidnici sta opozorili na velik problem individualnih turistov, ki želijo potovati po Sloveniji z javnimi prevoznimi sredstvi. To še posebno velja za vlake, na žalost pa so tudi avtobusne zveze zelo redke in tudi časovno neprimerne za popotovanje in obiske manjših krajev.
Slabe zveze z javnimi prometnimi sredstvi pa so tudi vzrok za to, da pri nas ni samostojnih, po večini mladih popotnikov, ki so sicer vse bolj pomemben turistični segment.
Nedopustno je, da se ne morete iz bližnjega Trsta v Slovenijo pripeljati niti z vlakom niti z avtobusom. Zato mi je italijanska kolegica Cristtina Fevento, ki piše o turizmu za tržaški Il Picolo, predlagala, da razdaljo med Trstom in Ljubljano prepešačimo in s tem pokažemo, kakšen absurd je, da v 21. stoletju mesti nista povezani s sodobnimi prometnimi sredstvi. Morda pa bi se iz takšne protestne akcije rodil kar mednarodni popotniški projekt, nekakšen krajši Camino, ki bi vodil skozi Kras, Škocjanske jame, Predjamski grad in naprej skozi Postojno, do Cerknice, od tam pa prek Vrhnike do Ljubljane.
Glede vsega, kar sta naši gruzijski izvidnici doživeli v Slovenj Gradcu, pa sem bil predvsem vesel njunega mnenja, da tam živijo veseli in dobri ljudje. Glede postrežbe v gostilni Murko, ki jo vedno obiščem, kadar sem na tistem koncu, in jo lahko priporočim vsem dobrojedcem, ki si želijo pristnih domačih okusov, pa bi priporočil, da nemškemu prevodu dodajo še angleškega in da pregrešno dobrih 'mežerlov' ne promovirajo kot 'težke hrane', temveč kot prvovrstno koroško specialiteto.
O tem, da v mestu, ki je poznano po razstavi izdelkov domače in umetne obrti, naši Gruzijki nista našli tipičnih spominkov, pa se bo najbrž razpisal prof. dr. Janez Bogataj, saj je največji slovenski strokovnjak za to področje.«
Primož Žižek, direktor podjetja E- laborat
»Urejeno spletno mesto, ki pa potrebuje več interaktivnosti in boljšega izkoristka svetovnega spleta v smislu storitev in vsebin, ki jih moderni turisti sprejemajo kot zelo priročne in skorajda nujne. Trenutno lahko opišem spletno mesto kot varno spletno mesto, ki zadosti osnovnim standardom, nikakor pa spletno mesto ne izkorišča zmožnosti svoje turistične ponudbe in razpoložljivih tehnologij.
Mnogo več bi bilo treba storiti tudi pri vsebinah, tudi povsem aktualnih, kot so dogodki, zanimivosti, priporočila, komentarji turistov itd.
Na ravni ureditve menijev se zdi vsebinska struktura logična, čeprav pri nekaterih zavihkih spletno mesto prehitro reši vsebine s povezavami na druga spletna mesta in s tem kaže tudi na pomanjkljivo prisotnost zgodb, ne le informacij.
Spletno mesto je predstavitvenega značaja in resnejšega namena trženja turizma ne izkazuje, zato tega segmenta niti ne moremo ocenjevati. O tem priča že dejstvo, da na spletnem mestu upravljalci ne vzdržujejo rezervacijskega sistema, temveč večino teh storitev s pomočjo povezav zaupajo ponudnikom turističnih storitev samih. Politično korektno, poslovno pa ne ravno drzno.
Izpostavil bi kakovostne fotografije, ki bi na spletnem mestu lahko odigrale še pomembnejšo vlogo. Z vidika iskalnikov in pozicioniranja ter tudi lažje, bolj opisne uporabe priporočam opise in pripise k fotografijam ter tudi 'klikabilnost'. Všečna je uporaba velikih vizualnih fotografij na vrhu sleherne vsebinske strani, umanjka pa bolj premišljena uporaba teh vizualij v trženjske namene, s kakšnim pozivom k akciji, dodatnimi povezavami s fotografijami.
Vidi se tudi, da upravljalci spletnega mesta sistematično ne upravljajo z bazo obstoječih in potencialnih turistov, kajti prav nikjer na strani uporabnikov ne povabijo k oddaji elektronskega naslova z dodatno vsebino in ponudbo, kar tipično močno pospešuje zanimanje in nakup turističnih produktov.
Oblikovno je stran všečna, česar niti ni težko doseči, ker je v svoji zasnovi zelo statična in ji primanjkuje dinamičnih in interaktivnih elementov. Dobro je, da se lahko uporabnik prek spletnega mesta hitro odpravi po informacije v TIC.«
