Prof. dr. Janez Bogataj
Marjana Grčman, urednica oddaje Na lepše
Prleški konec je sprehod za gurmane. Je priložnost za kolesarjenje in za zenovski užitek, ki ga nudi pogled na plahte vinogradov. Zato me ne čudi veselje Avstralca nad naravo in kulinariko tega konca. Prav tako z njim delim navdušenje nad cenami – dlje kot človek potuje od prestolnice na podeželje in oddaljena mesta, nižje so cene in narašča odprtost ter pristnost domačinov.
Neustrezne oznake turističnih namestitev so medvedja usluga za lokalni turizem, predvsem pa za ponudnike nastanitev. Turista je vendar potrebno jasno in nedvoumno usmerjati – v muzeje, v prenočišča in v okušanje kulinarike. Velik minus tudi za (ne)ponudbo gibanice. Nobena spodobna gostilna si vendar ne bi smela privoščiti, da bi ji manjkal eden od glavnih kulinaričnih izvoznih artiklov tega konca. Sicer pa sem vesela dejstva, da sta uživala v pristnih in prvobitnih okusih tukajšnje kulinarike.
Kar se mene tiče, bi si na njunem mestu ob naslednjem obisku ogledala živo uro zgodovine v prazgodovinski naselbini v Razkrižju. Prav gotovo bi tudi zavila na eno od vinogradniških kmetij ter se udeležila vinske degustacije. Ta prostor namreč slovi po izjemnih vinih in številni vinarji so za kakovost svojih vin prejeli ugledna mednarodna priznanja. Prav tako ne bi izpustila obiska katerega od še delujočih lokalnih rokodelcev. Ti konci so namreč prava zakladnica domačih umetnostnih obrti – turistom namreč s prikazom svojega dela odpirajo kovači, lončarji, pletarji in številni drugi, med njimi so še poslednje priče nekdanjega življenja v teh koncih.
Vito Avguštin, Dnevnik
Največji pomanjkljivosti turističnih informacijskih centrov v Sloveniji sta na eni strani odpiralni čas, ki je velikokrat prilagojen pisarniškim in ne turističnim urnikom, na drugi strani pa očitna odvisnost usluge od osebe, ki je zaposlena v TIC. Ker ni pravil, protokola obnašanja in seznama nalog, je delo namreč prepuščeno presoji posameznika; prav zato naše izvidnice naletijo včasih na turizmu škodljive zaposlene – na primer, ko je na kulinarično izjemno bogatem območju naš izvidnik dobil predlog, naj gre na pico, ali ko je v kulturno bogatem kraju zaposlena na TIC našega turista poslala v kino Tuš. V Ormožu imajo očitno srečo – poleg tega, da je uslužbenka v TIC v lepi in tekoči angleščini slikovito predstavila kraj in občino, ponudila brošure in vodiče, je ne le naštela, ampak tudi opisala nekaj značilnih prekmurskih jedi in tudi povedala, kje jih lahko naša izvidnika poskusita. In kaj je na koncu rekel naš Avstralec? »Čez dva tedna naju bosta obiskala moja starša iz Avstralije in zagotovo ju bova peljala na kosilo v Ormož.«
Pa še nekaj: delo natakarice v eni od gostiln, kjer sta jedla, sta ocenila kot »profesionalni servis.« Veliki večini gostov največ pomeni prijaznost, gostoljubje, pozornost. Pa ni treba veliko – vzemite štoparico in poglejte, koliko časa boste porabili za besede »Dober dan« ali »Želite še kaj?«… Nekaj sekund, ki nas spravijo v dobro voljo, za razliko od tistih natakarjev, ki medtem ko odhajajo od mize, še sprašujejo: »A boste še kaj popili?« Se lahko tudi v taki restavraciji ali gostilni počutite kot kralj in kraljica?
Primož Žižek, direktor podjetja E – Laborat
Spletno mesto www.ormoz.net je všečni zametek turistične pristnosti, ki na pozitivni strani izrablja moč odprtih platform, po drugi strani pa vendarle pusti še veliko prostora za razvoj. Všečno in prijazno splošno zasnovo pokvarijo premalo razdelana besedila in premalo upoštevana pravila pisanja za splet ter tudi pomanjkanje koristne interaktivnosti. Kontaktne informacije in dostop do storitev nista problematična, kljub temu pa bi priporočal več vsebinskega dela v segmentih predstavitve ponudnikov, prenočišč, dodatnih aktivnosti ter seveda ustvarjanja za turista zanimivih zgodb. Priporočili bi tudi zemljevid, kjer bi vrisani kraji, posamezne poti, znamenitosti turistu bistveno olajšali navigacijo po območju. Na spletnem mestu nujno manjka prioritetna lista ključnih vsebin. Na primer tudi pri vinu in vinskih cestah, ki so ena od izpostavljenih vsebin, bi veljalo pretresti vsebinsko strategijo. V primeru Ormoža veseli pragmatičen pristop k spletnemu nastopu, vsekakor bi pričakovali več razmisleka o uporabniški izkušnji in vsebinskih elementih na drugem in tretjem nivoju vsebin. Spletno mesto tudi kar kliče po aktivnejšem trženjskem pristopu in boljšem pozicioniranju določenih vsebin, ki so sicer za turista lahko zelo koristne (aplikacije, brošure itd.). Kljub temu, da spletno mesto nima rezervacijskega sistema, bi lahko bilo boljši vzvod za trženje, tudi s pomočjo izboljšanja predstavitev prenočišč ipd. Z uvajanjem sodobnih »režijskih« pristopov v kreiranju zgodb in aktivnem vključevanju trženjskih pristopov, bi lahko spletno mesto odigralo svojo vlogo še učinkoviteje.
