Tekaške navdušence opozarja, da se vadbenih programov lotijo premišljeno in z občutkom: ”Zavestno skušajte zavarovati svoje telo in se najbolj osredotočiti na mišično ravnovesje telesa. To pomeni, da za tek ne potrebujete le močnega srca in močnih mišic nog. Največ poškodb nastaja ravno zaradi določenih šibkih mišičnih skupin. Posledica tega so težave s sklepi in mehkotkivne bolečine ter omejitve, največkrat zaradi nesorazmerne mišične zmogljivosti oziroma preobremenitve. Glede na svojo anatomijo in kinematiko, mora posameznik za varen in obetaven tek izkoristiti svoje osnovne rezerve.”
Iz teh razlogov, pojasnuje dr. Amonova, so tekaške poškodbe pogosto izvorno omejene na predel stopalnih kosti, kolenskega sklepa, medenice, spodnjega dela hrbta, ramen, itd.
Najpomembnejši vzroki za poškodbe:
- čezmerna telesna teža, neustrezna sestava telesa za dane obremenitve
- neznana ortopedska odstopanja (hrbtenica, noge, stopala, ...)
- športna fiziologija (neustrezna tehnika, asimetrija šibkih in močnih mišičnih skupin, ...)
- neustrezna obutev
- način treniranja (nepravilen tekaški slog, neustrezen program treniranja, neogretost, zanemarjanje raztezanja in ohranjanja elastičnosti mišic, prehiter tempo, prehitro stopnjevanje, …)
- stare nesanirane mehkotkivne poškodbe
- predhodne poškodbe, kot so zvini, padci, ...
- pomanjkljiva regeneracija, počitek in spanje
- mišična utrujenost, utrujenost celotnega sistema, pretreniranost
- druge patološke značilnosti (osteoporoza, itd.)
- neustrezno funkcionalno prehranjevanje (mišični krči, oslabljena regeneracija, neustrezno celjenje mišičnih mikroruptur, ...)
“Vse kar povzroča pri teku bolečino, je narobe! Poiščite strokovno pomoč in rešitev. Bolečina je hvaležen signal, če ga ne preslišimo,” še dodaja sogovornica.
