Sočne, mehke in sladke

Fige so tiste reči, ki jih je naš največji pesnik menda delil otrokom. Če to drži, je šlo gotovo za posušene sadeže, saj svežih, sočnih in zrelih ni mogoče kar tako prenašati po žepih, zlasti ne v plašču, saj bi takrat, ko ti sladki poletni sadeži zorijo, le norec oblekel kaj takšnega. Poleg fig, ki so po imenu zahodnejšega, latinskega izvora, poznamo še vzhodno, slovansko ime smokve. Pod tem imenom jih bo vsakdo, ki letuje kje ob Jadranu, našel na tržnici oziroma na kakšnem bližnjem drevesu. Figa lahko pri nas pomeni tudi nič (eno figo mi je mar), iz česar izhaja tudi izraz, da se je kaj sfižilo. Ampak lepa, zrela figa je daleč od ničesar, kar je vedel že vsaj Praslovan, ki mu je smokva pomenila toliko kot sočni sadež, po imenu smok(va) menda soroden z dobrotama, kot sta sok in cmok. Najsibo figa ali smokva (zagovorniki venetske teorije se bodo vselej strogo držali prvega imena), sadež lahko pojemo takoj, ko zrelega odtrgamo z drevesa ali nam z malce sreče na kakšni plaži cmokne na betico, zgodbo pa lahko zapletemo na številne načine. Recimo kot izvirnejši nadomestek melone ob pršutu, kakšnem dobrem (denimo paškem) siru in orehih. Lahko jih skupaj s paradižnikom, papriko, mlado čebulo, olivami, rukolo, mehkim kozjim sirom, ekstra deviškim olivnim oljem, kancem vina in kancem kisa zamešamo v imenitno poletno solato. Iz njih lahko spečemo različna peciva, denimo limonovo pito, ki ji na vrh nadevamo rezine fig. Jedce utegne pustiti odprtih ust sveža skuta (najbolje kajžarska), obložena s čim tanjšimi rezinami fig in malinami ter pokapana s kakšnim dobrim medom. Podobno lahko začinimo mlečni zdrob ali celo mlečni riž, vse skupaj pa izboljšamo z zdrobljenimi mandlji ali pistacijami, po želji še z rozinami. Takšni posladki niso prav nič nezdravi in lahko služijo kot slastna počitniška malica, niso pa prepovedani niti kot zajtrk ali večerja. Pogumnejši bodo fige pripravili na žaru. Polovice bodo s prerezano stranjo navzgor položili na žar, potresli z zdrobljenimi mandlji, sladkorjem in cimetom ter počakali, da se sladkor stali. Na tako pečene fige denemo še kakšno žlico maskarponeja, začinjenega s sladkorjem v prahu in mandljevim likerjem, ter dobimo vrhunsko sladico. Poleg tako resnih sladic lahko s figami pripravimo številne resne slane jedi, denimo rižoto po priloženem receptu. Če pa zares zmanjka idej, nam še vedno preostane kuhanje marmelade za mrzle zimske dni.