Koprive namreč niso le navaden plevel, nebodigatreba, ki ožge vsakogar, ki se ga dotakne z golo kožo. Že stari Egipčani so jih gojili kot vrtnino in zelo verjetno so bile ena najljubših jedi Kleopatre. Od Egipčanov so zanje izvedeli stari Grki in prek njih Rimljani. O blagodatih uživanja kopriv so pisali že grški zdravnik Hipokrat ter rimska misleca Horacij in Plinij starejši. Slednji je trdil, da so spomladanske koprive najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še vse leto. Kakor kaže, se možje niso motili, saj koprive še dandanes veljajo za izjemo zdrave. Če sodite med one, ki ob omembi zdrave hrane zbežijo, kar jih nesejo noge, vas bo morda prepričal prijeten okus, ki ga lahko za dosego standardov višje kaloričnosti podkrepite s smetano. Če temu dodamo še malo česna in soli ter vse skupaj sesekljamo v kašo, dobimo krasno kremno »špinačo«. Bolj drzni bodo surove mlade koprivne liste le nekoliko posvaljkali, da izgubijo svoje pekoče orožje, nato pa jih bodo skupaj z narezanimi jagodami, sirom feta, popraženimi mandljevimi lističi, ekstra deviškim olivnim oljem in limonovim sokom spremenili v nadvse okusno solato. Komur to ne diši, lahko koprivne liste zameša v vsako navadno rižoto po receptu hišne gospodinje in razmeroma dolgočasnemu obroku doda nekaj svežine. Temu naj se izognejo oni, ki bi jim to lahko predstavljalo resen povod za težak zakonski prepir. Če v kaj podobnega že zabredete, vam ponujam ugodno možnost za rešitev. Koprive, če jih naberemo sami, so kljub svoji izjemni kulinarični vrednosti popolnoma brezplačne. Če to dejstvo prepirljivcu vržete pod nos, ga utegnete razorožiti v eni sami potezi. Vsekakor drži, da lahko s koprivami v prav vsakem receptu nadomestimo špinačo, zato v tem letnem času pravzaprav ni izgovora, da bi kupovali zamrznjeno od kdo ve kod. Če marate šparglje, ki prav zdaj poganjajo, da je veselje, vam bo nemara teknila »špinača« iz kopriv s krompirjevim pirejem, namesto pregovorno obveznega jajca na oko pa na krožnik postavite na hitro popečene domače šparglje. Kombinacija je za najmanj eno Michelinovo zvezdico.
Koprivna gibanica
Potrebujemo: Potrebujemo 500g listov (najbolje polnozrnatega) vlečenega testa, 500g mladih kopriv, 500g skute, 1dl kisle smetane, ekstra deviško olivno olje, 4 jajca, morsko sol, sveže zmlet črni poper, 2 stroka česna ali ustrezno količino čemaža, timijan, baziliko.
Priprava: Česen olupimo in drobno sesekljamo, koprive očistimo in operemo, narežemo ter začinimo s soljo in poprom. Beljake ločimo od rumenjakov in jih stepemo v čvrst sneg. Rumenjake, sol, poper, timijan in baziliko gladko zmešamo, najbolje v električnem mešalniku. Nadrobimo skuto in dodamo kislo smetano ter česen. Če namesto česna uporabimo čemaž, ga pred tem operemo in drobno narežemo. Nazadnje previdno primešamo koprive in beljakov sneg. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija, medtem pa pekač, po želji obložen s papirjem za peko, namažemo z olivnim oljem. Dno prekrijemo s plastjo vlečenega testa, ki ga premažemo z oljem in pokrijemo z naslednjo plastjo vlečenega testa. Obložimo z delom nadeva, ki ga prekrijemo z dvema plastema testa, malo pomažemo z oljem in nadaljujemo s plastmi, dokler nam ne zmanjka vseh sestavin. Na vrhu naj bo testo, ki ga premažemo z oljem. Pekač postavimo v segreto pečico. Čez 15 minut temperaturo znižamo na 150 stopinj Celzija ter gibanico pečemo še pol ure. Še vročo postrežemo s hladnim jogurtom ali kislim mlekom.
