Podobno kot je industrializacija zaznamovala ljudi in okolje zasavskih krajev, je vplivala tudi na kulinariko. Skromnost in težaški delovnik v steklarni ali rudniku sta pomembno vplivala tudi na to, kaj so gospodinje postavile na mizo. Obroke so sestavljale močnate jedi, pogosto tudi stročnice, medtem ko je bilo meso ali mlečne jedi na jedilniku bolj redko. Prav tako sta dve industrijski panogi oblikovali tudi dve veji kulinarike. Na eni strani je rudarska oziroma knapovska kuhinja, na drugi strani pa steklarska oziroma glažarska. Funšterc sodi v prvo, medtem ko je tipičen predstavnik glažarske kulinarike krumpantoč, drugje znan tudi kot krompirjeve polpete.
Najboljše pripravljajo ome
Funšterc ali knapovsko sonce ni nič drugega kot najmanj centimeter debela omleta, lepo rjavkasto-rumeno zapečena v svinjski masti. »Pri siromašni različici so tekoče testo naredili iz črne moke, vode in soli, razkošnejše poznajo tudi belo moko, mleko in jajca. Testo je treba potem le še zlato zapeči. Pravi funšterc mora biti rahel, srednje debel in rumen kot sonce – od tod tudi njegovo ime knapovsko sonce,« pojasnjuje priznani hrastniški chef Iztok Gumzej. Enako enostavna jed je tudi krumpentoč, olupljen in nariban krompir, ki mu dodamo jajce, moko, peteršilj, čebulo in sol, nato vse dobro premešamo in prav tako ocvremo na vroči masti.
»V spodnjem delu Hrastnika, ob steklarni, je bil na jedilniku krumpantoč, v zgornjem delu, kjer so bili rudniki, pa funšterc. Jaz sem imel srečo, da je mama delala v steklarni, oče pa v rudniku, tako da sem povezan z obema jedema,« pravi Gumzej, ki se ne spominja, kdaj je katero od dveh zasavskih jedi prvič pripravil sam. Se pa zato veliko bolje spomni, kako je oma pekla krumpantoč. V steklarskem predelu so namreč babico klicali oma, na rudniku pa stara mama. »Vedno, ko je oma delala krumpantoč, sem čakal zraven, da sem lahko pojedel še toplega. Tega se bolj spomnim kot tega, da bi jih delal sam. Sam sem jih začel delati veliko pozneje, ko sem začel pisati brošuro o zasavski kulinariki,« pripoveduje zasavski kuhar, ki si funšterc ali krumpantoč danes zaželi bolj poredko. »Bolj se mi ga 'zalušta', če ga naredi mama. Še vedno je tako. Ne več oma, ampak mama, ki pa je zdaj tudi že oma. Njen je boljši kot moj. Mi delamo po določenih recepturah in jed malo prilagodimo času, mame pa so tiste, ki pečejo po starem.«
Izključno na svinjski masti
Funšterc in krumpantoč v njegovi kuhinji tako nista več glavni jedi, kot sta bili včasih, ko so zraven jedli le solato, le sem in tja so morda dodali slanino ali pa so jed obogatili s praženo čebulo. »Sam na krumpantoč gledam drugače. S kulinaričnega vidika mi predstavlja komponento v jedi, torej neko avtohtonost, ki jo nadgradiš v drugo jed. Sodoben trend kuhanja je drugačen, in da to avtohtonost ohranimo, ga dodamo na meni, ampak ne kot glavno jed, mogoče bolj kot predjed,« pojasnjuje kuharski mojster, ki se funšterca in krumpantoča loteva na drugačen način tudi zato, ker sta obe jedi precej kalorični.
»Zagotovo pa ju uporabljam v menijih. Pripravljal sem tudi že zasavske gurmanske, skorajda fuzijske jedilnike, v katere sem vključil tako funšterc kot krumpantoč,« dodaja. Oboje peče na svinjski masti, tako kot je v originalu. »Olivno olje je tu iz konteksta. Prav tako moramo biti pošteni, da je mastno in hrustljavo tudi okusno. Tako da ga še danes pripravljamo na masti. Ni pomembno, ali dodaš šunko, slanino, gobice ali pa pripraviš sladki funšterc, v vsakem primeru se peče na svinjski masti,« je odločen zasavski kuhar, ki se trenutno poklicno bolj posveča avtohtonim jedem Tuhinjske doline, a v jedilnike vključuje tudi zasavske jedi.
Zajčji ajmoht in granadirmarš
Poleg funšterca in krumpantoča med značilno zasavsko ponudbo sodita še zajčji ajmoht in jetrna klobasa. Prave jetrnice znajo namreč narediti samo v Zasavju, na kar so domačini zelo ponosni. Klobase so polnjene z mešanico svinjskega mesa in jeter, slanine in riža, le v Zagorju jih pripravljajo s kašo. Še ena zelo enostavna, a prav tako priljubljena jed med Zasavci je še danes tudi granadirmarš – pražena in deloma zabeljena jed iz testenin, kuhanega krompirja, čebule, mesnega zašinka in začimb.
»V steklarskih družinah so bili vsako nedeljo v skoraj vsaki družini na sporedu krompirjevi cmoki. Kislo zelje, pečenka in krompirjevi cmoki. Testo je bilo podobno kot pri današnjih cmokih, povaljali pa so jih v mast, na kateri se je pekla pečenka,« se spominja avtor receptov, zbranih v publikaciji Okusno iz zasavske kuhinje. Vse te tipične jedi iz rudarskih in steklarskih dolin lahko ljudje najlaže odkrivajo pri chefu Lojziju Čopu v Podkumu, ki edini od zasavskih chefov kuha v domačem kraju, čeprav tudi drugi prirejajo večere zasavske kuhinje. Gumzej obljublja, da če ne prej, bo krumpantoč, funšterc in granadirmarš postavil na mizo konec leta v Hrastniku.
V tem zasavskem mestu zadnja tri leta društvo Rast pripravlja festival Funšterc, na katerem se ekipe pomerijo v pripravi funšterca in krumpantoča na svoj inovativen način. To pomeni, da mora biti osnovna jed pripravljena enako kot v starih časih, tudi pečena na svinjski masti, le obogatijo jo lahko na vrsto različnih načinov. Še več možnosti za ustvarjanje je pri funštercu, ki ga veliko ljudi danes pripravlja sladkega, z marmelado ali različnimi kombinacijami sadja, med obiskovalci pa so na letošnjem festivalu, ki je potekal minuli konec tedna, največ navdušenja poželi trije mladi kuharji, osnovnošolci, ki so funštercu dodajali čokoladne bombone in nutelo.
