Ameriška modna industrija je neizprosna, zlasti ker za univerzalno številko oblačil velja evropska 32 (ameriška 0). Po številnih razpravah, člankih in kritikah nasprotnikov preveč vitkih deklet, ki postavljajo (skorajda) nedosegljiv ideal lepote, so se na modnih brveh tu in tam pojavila nekaj kilogramov težja dekleta. Tokratno zgražanje v javnosti pa je sprožila kampanja podjetja Calvin Klein, v katerem so za oglas za spodnje perilo najeli »močnejše« dekle, ki to v resnici sploh ni, saj nosi številko 42, ki označuje povsem običajno, povprečno žensko postavo.
Model za močnejše postave ali v izvirniku manekenka »plus-size« predstavlja oblačila za ženske z oblinami – torej za običajne ženske postave, ne za »koščene obešalnike«, ki se povečini sprehajajo po modnih stezah. V zadnjih dveh desetletjih so se za močnejše manekenke odločili v različnih modnih hišah, med drugim tudi oblikovalca Jean-Paul Gaultier in John Galliano. A če sta onadva na modne brvi poslala manekenke s številkami oblačil 44 ali več, kar naj bi veljalo za »plus-postavo«, je Calvin Klein (CK) za najnovejšo kampanjo Perfect Fit najel 180 centimetrov visoko manekenko Mylo Dalbesio, ki nosi številko 42.
Modna industrija je zmešana
Težava seveda nikakor ni v tem, da v oglasu nastopa dekle z normalno postavo, temveč v tem, da je z leti normalna postava v očeh modne industrije postala »obilna«. In ravno to je na spletnih družbenih omrežjih povzročilo pravi plaz kritik. »Če je to močnejša postava, potem imam jaz ekstra močno,« se je na mikroblogerski platformi twitter jezila ena od uporabnic. Druga pa je zapisala: »Številka 42 ni za močnejše postave. To je številka za zdrave ljudi. Modna industrija je zmešana.«
V modni hiši ob opisovanju Dalbesieve sicer nikoli niso uporabili besede »močnejša«, so pa to večkrat storili v reviji Elle, v kateri so objavili intervju z njo. »Tudi sama sem zmedena, saj sem malce obilnejše dekle,« je za revijo povedala 27-letna manekenka Myla. »Nisem najmočnejša na trgu, sem pa zagotovo obilnejša od vseh, ki jih je Calvin Klein kdaj koli uporabil za katero od kampanj, kar je dokaj zastrašujoče,« je razložila in dodala, da je zajokala od sreče, ko so ji sporočili novico, da bo pozirala za modnega velikana. »V kampanji me sicer ne izpostavljajo, med mano in drugimi manekenkami niso delali razlike,« je opisala sodelovanje z modno hišo. »Linija zadovoljuje potrebe različnih žensk, z njo pa smo želeli ponuditi različne silhuete v večjem obsegu številk,« so se na kritike odzvali pri Calvinu Kleinu. V mrežo kritik se je zaradi kampanje za spodnje perilo nedavno zapletlo tudi podjetje Victoria's Secret, ki je prvotni slogan »Popolno telo« po burnem odzivu javnosti hitro zamenjalo s sloganom »Telo za vsako telo«.
S številko 42 je nekje vmes
Močnejša postava se v modni industriji uradno začne pri številki 44, tako da Dalbesieva tudi sama pravi, da je nekje vmes. »Nisem dovolj vitka, da bi lahko bila med koščenimi dekleti, a tudi ne dovolj obilna, da bi bila med močnejšimi. Za zdaj še nisem našla svojega mesta,« je iskrena. So ga pa v industriji močnejših deklet našle Crystal Renn in Kate Dillon (v najstniških letih sta se obe bojevali z anoreksijo, po uspešnem zdravljenju pa prišli do normalne teže) ter Avstralka Robyn Lawley. »Pred nekaj leti sem imela občutek, da so močnejše postave postale trend. Nekaterim dekletom s podobnimi postavami, kot jo imam jaz, je v industriji zares uspelo, zato smo vse druge upale, da se bo tudi nam odprlo nekaj dodatnih vrat. A se je sčasoma izkazalo, da je bilo zanimanje le začasno,« je razočarana Dalbesieva, ki je nekoč tudi sama bruhala, da bi postala vitkejša. »Cele tedne nisem jedla ničesar razen črnih oliv in kumaric, dolge ure sem preživela v fitnesu, da bi shujšala na bolj manekensko postavo, pa ni šlo,« pojasni svojo začetno pot med manekenke močnejših postav.
Po podatkih CDC, ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni, povprečna Američanka nosi številko 44, v modni industriji pa vendarle prevladujejo številke 32, 34 in 36. Ponekod številka 38 že velja za malce obilnejšo postavo. »S tem povzročajo napačne predstave o povprečnem telesu, hkrati pa postavljajo nerealistične zahteve za povprečne ženske,« je prepričana Alex LaRosa, ki se je sama razglasila za model za močnejše postave. Revija PLUS Model je pred leti v uvodniku objavila podatke, da večina manekenk z indeksom telesne mase pade v skupino podhranjenih. In če je pred dvajsetimi leti povprečna manekenka tehtala le osem odstotkov manj kot povprečna ženska, danes tehta kar 23 odstotkov manj. »Skrčili« so se tudi modeli za močnejše postave, saj danes nosijo kar tri številke manjša oblačila kot pred leti.
