Pivovarna Bevog: Zdaj ga vsi sprašujejo samo še o pivu

Posebna imena za nove okuse

V Sloveniji je Golar po dolgih mesecih obupal zaradi težav pri pridobitvi koncesije za uporabe vode in dolgotrajnosti vseh birokratskih postopkov; tako je pač pobral šila in kopita ter vse skupaj premaknil za zgolj nekaj kilometrov, v Potrno ob Bad Radkesburgu v sosednji Avstriji; postopek registracije je tam trajal le nekaj tednov in pivovarna je po pol leta gradnje že lahko zaživela. A to so za Golarja že stare zgodbe: danes hala z veliko zlato črko B ponosno sije tudi ponoči, ko jo osvetljujejo reflektorji, v večtisočlitrskih kotlih pa v njeni notranjosti nastaja žlahtna tekočina, ki dobiva vse več privržencev. Trenutno v Bevogu varijo pet celoletnih in nekaj sezonskih sort piva zgornje fermentacije. Ta v osnovi izhajajo iz Velike Britanije, Belgije ali Nemčije in jih pri nas nismo tako zelo vajeni, vendar v zadnjih letih postajajo vse bolj priljubljena tudi med slovenskimi pivoljubci.

Svojim variacijam, ki so sad njegove kreativnosti in preizkušanja novih receptov, je Vasja Golar nadel tudi posebna imena: tak je pale ale pivo, ki je z blažjim okusom med najbolj pitnimi in osvežilnimi, ljubezen do dimljenih in temnih piv je zbral v pivih ond in baja, kjer pusti požirek prvega v ustih okus po dimu, pri drugem pa se po brbončicah sprehodijo arome kave, temne čokolade z notami suhega sadja in kanček grenčine. Bezeg, citrusi in mandelj niso ravno kombinacija, ki bi jo pričakovali v pivu, a jo najdemo v kramahu, ki je Golarjev do zdaj najmočnejši zvarek iz celoletne ponudbe z nekoliko divjim, zares grenkim okusom iz sadjasto aromatičnih hmeljev.

Bevog ostaja mikropivovarna

Zadnja iznajdba, ki še nima svoje ustekleničene inačice, je najlahkotnejše pivo deetz, nemški ale ali kölsch, ki morda še najbolj spominja na svetla piva, kot smo jih vajeni pri nas in kakršnih Bevog za zdaj še ne proizvaja. »Z lagerjem ni nič narobe, če je narejen dobro. Torej če ni narejen tako, kot ga proizvajajo velike pivovarne, ki želijo v čim krajšem času s čim cenejšimi sestavinami narediti čim več piva. Tudi jaz včasih rad spijem kak pils, ampak le, če lahko izberem točeno češko ali nemško različico,« pravi Golar, ki ne izključuje možnosti, da bi se nekoč pod njegovo blagovno znamko znašel tudi lager.

Vendar bo pred tem luč dneva ugledalo še nekaj drugih vrst piva. »Imam mnogo idej, ampak težko napovem, katera bo prva dokončana. Prihodnje leto načrtujemo tudi večjo širitev proizvodnje, do zdaj pa smo zmogljivost pivovarne že trikrat povečali in trenutno lahko proizvedemo trikrat več piva kot ob odprtju, in sicer okoli 400.000 litrov na leto.« Veliki proizvajalci piva količine svojih izdelkov merijo v milijonih hektolitrov, zato Bevog ostaja mikropivovarna, s čimer pa je Golar povsem zadovoljen. »Koncepta velikih pivovarn in naše se zelo razlikujeta, zato niti nismo kaka posebna konkurenca drug drugemu.« Veliko bolj kot na količino se osredotoča na kakovost in v njem vrejo zamisli za nova piva, ki bi jih še rad predstavil. »Nekaj jih je že v načrtu, nekatera so tudi že zvarjena in še zorijo, ker gre pač za posebna piva.« Najboljši del tega posla je igranje z okusi, priznava; še vedno čuti prav tisto veselje, ki ga je nekoč pripeljalo do tega, da je v domači garaži začel variti priljubljeni napitek iz hmelja.

Rastejo hitro, toda prepočasi

Pred dobrim mesecem dni, 6. septembra, je Bevog skupaj z več sto oboževalci piva praznoval prvi rojstni dan pivovarne, v kateri so prvo steklenico začepili januarja lani. »7. januar 2013 štejem kot začetek naše zgodbe, ampak praznujemo kasneje, ker januar ni ravno najboljši mesec za praznovanja na prostem. Zdaj zelo hitro rastemo, pa vendar prepočasi glede na potencial in povpraševanje. Razlog za to so delno sredstva, saj oprema veliko stane, na vsak kos pa je treba tudi čakati; vsi ti postopki zavirajo širitev. Po drugi strani pa zelo hitra rast ni najbolj pametna, zato smo raje malo bolj previdni in delamo samo en korak naenkrat.«

Videti je, da se takšen način dela obrestuje, saj se priljubljenost in ugled Bevoga vse od zagona proizvodnje strmo vzpenjata. Lani je nagrado ljubljanskega festivala piva za najboljše pivo prejel kramah, v Avstriji pa je podobno lovoriko osvojil ond. »Zaenkrat je Slovenija še vedno naš največji trg, čeprav se povpraševanje v Avstriji in drugod povečuje. Povsod se stvari hitro spreminjajo, iz meseca v mesec je več ponudbe in povpraševanja. Stvari na področju mikropivovarstva se odvijajo zares bliskovito.«

Zaradi tako norega tempa velikokrat ne zmorejo dovolj hitro dobavljati toliko piva, kot bi ga lahko prodali. »S tem imamo ves čas težave. Julija smo dobili dodatne rezervoarje, toda čeprav smo povečali zmogljivost proizvodnje za 60 odstotkov, še vedno prodamo vse.« Ni pa pivo zanj več samo pijača ali sinonim za sprostitev, priznava Golar, saj je treba pri vodenju podjetja delati še mnogo drugih stvari, da podjetje dobro teče. Razmišljati mora o prihodnosti in nenehno izboljševati proizvodni proces. Niti takrat, ko gre na pivo s prijatelji, se misli o njem ne more znebiti, saj ga nanje spomnijo drugi, se napol v šali pritoži: »Zdaj me vedno vsi sprašujejo samo še o pivu, kot da je to edina stvar v mojem življenju!«

Po pivovarni zdaj še pub

Kljub iskreni ljubezni do piva, ki ostaja v Golarju in ga žene naprej, pa se je na kratki, a viharni poti že mnogo naučil. Danes sta tudi eksperimentiranje z novimi okusi in priprava receptov drugačna kot nekoč, ko je mnogo poskusnih variacij romalo v odtok, preden je našel zmagovalno kombinacijo, primerno za proizvodnjo. »Ko sem začel, je bilo tega res ogromno, zdaj pa imam že kar nekaj izkušenj in je golega eksperimentiranja vedno manj.«

Do potankosti pozna sestavine in ve, kako spreminjanje razmerij vpliva na okus, precej pa je izboljšal tudi tehniko varjenja. »Mnogo lažje je, ko poznaš surovine, proces, vplive temperature in časa. Izkušnje so zelo pomembne. Če ne greš v ekstreme, lahko dokaj hitro sestaviš osnovno konstrukcijo piva, potem se samo še igraš s podrobnostmi.« Še vedno pa je najtežje prenesti razmerja sestavin iz testnih tridesetih litrov na velike aparature v proizvodnji. »Ni mogoče samo pomnožiti količin in reči, da bomo pač dali petdesetkrat več sladu ali hmelja in bo okus povsem enak. Vsak stroj se obnaša malo drugače in vsega tega sem se moral naučiti.«

Kot spomenik neuspelemu rojstvu pivovarne Bevog v Sloveniji pa od junija letos v Gornji Radgoni ponosno stoji gastropub Pivohram Golar. »To je nekakšen ostanek projekta v Sloveniji, kjer bi naj prvotno stala pivovarna. Ker je takrat šlo veliko denarja v nič, smo se odločili odpreti pub, kjer lahko gosti izbirajo med mnogimi pivi in pojejo kaj kakovostnega.« Najbolj vzhodni slovenski pub v domačnem vzdušju tik ob mostu, ki prečka mejno reko Muro, ponuja pestro izbiro angleških, belgijskih, ameriških, danskih in drugih tujih piv, seveda pa tudi praktično vso paleto piv Bevog. »Trenutno imamo v ponudbi piva iz le ene slovenske pivovarne, mikropivovarne Pelicon iz Ajdovščine. Ponujamo samo izbrana piva, ki dosegajo določen nivo,« Golar še utemeljuje izbor piv v ponudbi.