Zaradi njega se počutijo bolj doma

Dekleta šele leta 1995

Klub je nedavno praznoval štiri desetletja neprekinjenega druženja, povezovanja in spodbujanja slovenske kulture med študenti v Avstriji. »Punce smo se nazivu kluba, ki je bil najprej le Klub slovenskih študentov v Gradcu, pridružile šele leta 1995. So pa dekleta v njem delovala že veliko prej,« je spremembo imena v današnji naziv pojasnila Marcella Slugovc Sternad, aktualna predsednica KSŠŠG, enaindvajsetletna študentka ruščine in angleščine, ki v klubu aktivno deluje vse od svojega prvega študijskega dne, čeprav se mu sprva sploh ni želela pridružiti.

Toda energiji članov se ni mogla upreti, pravi. »Že doma na Koroškem sem pela pri dveh zborih, igrala v gledališki skupini in delovala še marsikje. Vedela sem, da si bom naložila še več dela, če se pridružim klubu v Gradcu. Vendar sem prvega oktobra spoznala člane kluba in čez en teden sem že bila na prvih pevskih vajah,« je povedala v smehu in dodala, da je kmalu za tem prevzela še predsedovanje in organizacijo praznovanja letošnje štiridesete obletnice kluba.

Pomoč slovenski kulturi in jeziku v Avstriji

Zakopala se je v arhive, da bi odkrila tančico preteklosti z zaprašenega in precej skromnega klubskega arhiva: »Arhiviranega je zelo malo materiala, in tudi če kaj najdeš, ni veliko napisanega. Vemo pa, da so se člani kluba na začetku zavzemali predvsem za pravice koroških Slovencev na Koroškem in sodelovali v Ortstafelsturmu, boju za dvojezične napise na krajevnih tablah leta 1974.« Danes je politične dejavnosti vse manj, nadomestili so jo z organizacijo kulturnih dogodkov, s tem pa posredno vendarle nadaljujejo poslanstvo ustanoviteljev in spodbujajo slovensko kulturo v Avstriji.

»Danes je ta dejavnost morda še bolj potrebna kot tedaj, ko smo bili dnevno vpleteni v diskusije o krajevnih tablah in pravicah. Zdaj je vse to malo zaspalo in mislim, da je zato še bolj pomembno, da spodbujamo slovenski jezik in kulturo. Smo Slovenci, ki živimo v Gradcu. In čeprav smo tu, želimo pomagati slovenski kulturi in jeziku na Koroškem in tukaj,« pripoveduje Toni Smrtnik, ki v klubu deluje že pet let, trenutno tudi kot podpredsednik. Tudi on poje v klubskem pevskem zboru, ki je vsa ta leta še vedno najpomembnejša klubska dejavnost, v njem pa trenutno prepeva približno 25 pevcev in pevk. Vse leto ob vajah in zborovskih nastopih klubaši, kot si pravijo sami, organizirajo še klubske večere s koncerti, gledališke predstave, branja, umetniške razstave ter športne aktivnosti.

Klubske prostore v pritličju stare meščanske hiše v samem središču Gradca lahko obišče kdor koli, vsako leto pa organizirajo tudi brucevanje za nove študente v Gradcu. Uradni člani s članarino prispevajo v skupno blagajno kluba, kamor se sicer steka še podpora dežel Štajerske in Koroške, ministrstva za Slovence po svetu in nekaterih donatorjev. Takih je trenutno 26, imajo pa svoj glas v klubskem odboru in možnost soodločanja. »Klubašev, ki hodijo na prireditve in pomagajo, je pa seveda veliko več,« dodaja Marcella Slugovc Sternad. Seveda tudi takšnih, ki sploh ne govorijo slovensko, ji pritegne Smrtnik: »Vsak je dobrodošel, ker je naša naloga, da privlačimo tudi druge, da spoznajo, kaj delamo.

Štirideset let kluba

Vrhunec klubske sezone je vsako leto nekajdnevni festival slovenske kulture, ki nosi zelo preprosto ime Slovenski dnevi. Je edina tovrstna prireditev v Gradcu, uveljavil pa se je že v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja kot enodnevna prireditev pod imenom Utrinki. Okoli preloma tisočletja je prevzel današnje ime in koncept. Štirje dnevi slovenske ponudbe na dogodke privabijo tako graške študente kot tudi širše občinstvo.

»Pridejo tudi Slovenci s Koroškega, nekateri se pripeljejo z Dunaja, obiščejo nas vsi naši prijatelji, pa tudi starše študentov zanima, kaj počnemo,« našteva predsednica kluba in dodaja, da to vedno upoštevajo tudi pri načrtovanju programa. »Ker vemo, da tisti, ki stanujejo na Dunaju, v Celovcu ali drugje, med tednom nimajo časa, prve dneve festivala vedno namenimo bolj domačemu občinstvu, potem pa dogajanje stopnjujemo do konca tedna, ko doseže svoj vrhunec.« Letošnji program so začeli s plesnim tečajem, razstavo slik in koncertom skupine Brother & Brother, nadaljevali z gledališko predstavo Na dnu in literarnim večerom Martina Kuchlinga ter koncertom skupin Stickhead in Coffeeshock Company. Čeprav velik del programa namenijo skupinam, ki ustvarjajo v Gradcu in so sestavljene predvsem iz koroških Slovencev, pa vabijo k nastopu tudi skupine iz Slovenije.

V programu je tako letos občinstvo ogrela vokalna skupina Bassless, ki je le dober teden prej nastopila tudi v oddaji Slovenija ima talent, ponosno pove predsednica KSŠŠG. »Nismo verjeli, da bodo privolili v nastop, ampak smo preprosto vprašali in so bili takoj za. Nanje smo letos še posebej ponosni.« Letošnji Slovenski dnevi so bili vsekakor izjemni tudi zaradi praznovanja 40. obletnice kluba, ki je svoj vrhunec doseglo na zadnji dan festivala, 25. oktobra, s slavnostnim nastopom klubskega zbora in govorom nekdanjega klubaša Zdravka Cvitarja, ki je pel pri prvem zboru leta 1963. Obkrožen z mladimi študenti se je spomnil začetkov in prvih let zbora, nato pa je nekaj besed klubu namenila tudi druga govornica, Dana Smrtnik, ki je bila predsednica in zborovodkinja pred nekaj leti.

Edini klub za Slovence v Gradcu

Vsi pa so z zanosom poudarjali, kako pomembno je, da klub še vedno deluje in povezuje mlade Slovence v Gradcu. To je namreč edini tovrstni klub za Slovence v mestu. »Veliko članov po končanem študiju ostane tukaj in se zaposli. Še vedno hodijo na klubske gledališke predstave, koncerte ali branja,« je povedala Slugovc-Sternadova. Obstajajo še gledališče, ki prireja tudi predstave v slovenščini, dogodki slavističnega oddelka na Univerzi Karla Franca v Gradcu, slovenske prireditve pa organizira tudi Pavlova hiša iz bližine Radgone. »Prav takšnega kluba pa res ni, zato je še pomembneje, da KSŠŠG dela naprej. Tudi kot center domačnosti in pomoči,« je še poudarila Slugovc-Sternadova.

V zadnjih 40 letih je kdaj tudi zmanjkalo motivacije, priznava. Ampak duh klubašev je poskrbel, da kljub vse manjšim količinam državnega denarja in vse višji najemnini za klubske prostore vsako leto znova najdejo motivacijo in vztrajajo. »Vse drugo se lahko iz leta v leto spreminja, pomembno pa je, da se tako stari kot novi klubaši zberejo in skupaj nekaj naredijo,« meni podpredsednik Toni Smrtnik in doda: »Tudi ko sploh ni klubskega večera, ljudje pridejo in se družijo, si pomagajo med seboj, včasih tudi samo kaj pospravijo. To je tisto, kar dela klub res živ.«

Zaradi KSŠŠG imajo slovenski študentje in študentke v Gradcu vedno nekoga, ki ga lahko prosijo za pomoč pri študiju, življenju v novem mestu ali pa zgolj potrebujejo prostor za druženje. Marsikomu klub postane tudi neke vrste razširjena družina, še pripoveduje Smrtnik, ki si Gradca brez KSŠŠG ne zna predstavljati: »Preživel bi že, ampak pogrešal bi veliko reči, tudi pomembno povezavo z domačo deželo, ki mi jo predstavlja. Ta klub je razlog, da se Slovenci v Gradcu počutijo bolj domače.«