Po dolgem obdobju, ko se je v Sloveniji vprašanje piva vrtelo večinoma zgolj okoli dveh pivovarn, smo bili v zadnjih letih priča prvim korakom popularizacije mikro pivovarn. Nekaterim navdušencem piva je že uspelo svojemu izdelku najti mesto na slovenskem trgu, drugi so svoje sanje lastnega piva poskušali realizirati s pomočjo platform za množično financiranje, spet tretji pa so morali za realizacijo svojih sanj proizvodnjo preseliti v sosednjo državo. Vendar živahne scene, ki se na področju piva počasi prebuja tudi na sončni strani Alp, najverjetneje ne bi moglo biti brez prvih korakov, ki so jih morali mnogi novi pivovarji narediti tekom svoje poti. Začetni poskusi varjenja piva običajno potekajo v skromnem okolju domačih garaž, kuhinj ali kleti, rezultate pa ponosni varilci delijo z družinskimi člani, prijatelji in znanci.
Te dni je slovenska domača pivovarska scena postala bogatejša za prvo društvo ljubiteljev domačega pivovarstva, ki se namerava v soboto 5. aprila javnosti predstaviti v prostorih pivovarne The Human Fish Brewery na Vrhniki. Poleg predstavitve novonastalega društva in priložnosti za srečanje slovenskih domačih pivovarjev, proizvajalcev sestavin, dobaviteljev in ljubiteljev domačega piva, bo na dogodku predstavljeno tudi prvo pivo, ki je nastalo v kolaboraciji članov društva in pivovarne The Human Fish Brewery, ki je tudi sicer velik podpornik scene domačih pivovarjev v Sloveniji.
Pozitiven učinek na kulturo
Podpredsednik društva Jernej Vrečar je povedal, da ima širjenje domačega pivovarstva pozitiven učinek na kulturo piva, saj pri uživalcih spodbuja spoštovanje do postopka in različnih stilov proizvodnje. Slednja v kombinaciji z različnimi sestavinami ustvarja piva, ki so lahko precej drugačna od tistih, ki smo jih vajeni, saj niso namenjena tako množični prodaji. Ker niso, okusa ne potrebujejo prirediti najširšemu skupnemu imenovalcu, temveč se lahko posvetijo eksperimentiranju in izpopolnjevanju neštetih zvrsti piva, ki želijo zadovoljiti predvsem sladokusce, ki v pivu ne vidijo zgolj alkoholne pijače.
Čeprav domače pivovarstvo lahko preraste v posel, kar razkrivajo tudi dosedanji podvigi malih slovenskih pivovarjev, pa je področje domače proizvodnje v Sloveniji še dokaj neurejeno. Društvo ljubiteljev domačega pivovarstva se zato zavzema, da bi domače pivovarje, ki letno pridelajo manjše količine piva, prenehali obravnavati enako kot velike pivovarje, ki svojo proizvodnjo namenjajo množični prodaji. Želijo, da bi bili za določene količine oproščeni plačevanja trošarin oziroma, da bi bile te manjše, in opozarjajo, da v Sloveniji zakonodaja v zvezi z domačo proizvodnjo piva precej zaostaja za drugimi, bolj tradicionalnimi panogami proizvodnje alkoholnih pijač, kot sta vinogradništvo in kuhanje žganih pijač. Prav tako slovenska zakonodaja na področju domačega pivovarstva zaostaja za mnogimi državami, tudi za Hrvaško. Ker so stroški domače proizvodnje zaradi neprilagojenih trošarin previsoki, da bi se posameznikom splačalo začeti amatersko ukvarjati z varjenjem piva, je posledično toliko težje v slovenski prostor vnesti več dinamike, ki bi pretresla na dveh pivovarjih in okusih ustaljeno predstavo Slovencev, kaj pomeni dobro pivo.
