Tuja študenta opevata Ljubljano: To mesto je zakon! (video)

Za pesmijo in spotom stoji avstrijsko-nizozemska naveza. Daniel Attia prihaja z Dunaja, po diplomi iz filozofije pa je vpisal magistrski študij kognitivne znanosti. V Ljubljani je od lanskega oktobra, domov pa se vrača septembra. »Če sem iskren, prej nisem vedel veliko o Ljubljani, toda nevrološki oddelek v UKC mi je ponudil zanimive raziskovalne programe, ki so pritegnili mojo pozornost. Ko sem se nekoliko pozanimal o mestu, sem hitro dobil občutek, da mi lahko Ljubljana in Slovenija ponudita veliko več, kot bi večina ljudi pričakovala,« je povedal Daniel in dodal, da bi si to mesto zagotovo zaslužilo več pozornosti.

Freek Keesen iz nizozemskega Arnheima pa je študent komunikologije. Za izmenjavo v Ljubljani se je odločil, ker je želel študirati v eni od srednjeevropskih držav. »Če sem iskren, je bil moja prva izbira poljski Krakov, toda nikoli se niso odzvali. Moja univerza ima dobre povezave z ljubljansko. Pred tem nisem bil še nikoli v Ljubljani, toda privlačni sta se mi zdeli njena velikost in lokacija,« je povedal.

Daniel: Do tega je prišlo precej spontano. Ko sem se nekega poznega večera vrnil domov po nekaj popitih pivih, sem naletel na pesem, ki jo je naredil Freek – šlo je za parodijo na življenje erasmusovcev v Ljubljani z naslovom Erasmus Man. Bil sem presenečen, ker sem Freeka že prej poznal, nisem pa vedel, da se ukvarja z glasbo. Kontaktiral sem ga in hitro je postalo jasno, da bova ustvarila pesem o najinih tukajšnjih izkušnjah in življenjskem slogu. Glavna ideja je bila precej preprosta: ustvariti pesem, s katero se bodo lahko poistovetili najini prijatelji na izmenjavi in s katero se bova obenem tudi zahvalila Ljubljani.

Freek: Rad rapam in rad imam Ljubljano. Ena plus ena je dve. No, pravzaprav več, saj si je zdaj video ogledalo že vsaj tisoč ljudi in glede na objave na Facebooku so najini Erasmus kolegi navdušeni. Do solz sva ganila te čustvene ljudi. V tem trenutku je vse to ena velika virtualna solzava nostalgična orgija. Veste, veliko od teh ljudi že dolgo ni več v Ljubljani, zato jih je to res zadelo po »post-erasmusovski depresiji«. Toda seveda je pesem namenjena tudi Slovencem. Velikokrat sem opazil njihov ciničen odnos do veliko stvari v Sloveniji in tudi do prestolnice, toda veste kaj – to mesto je zakon!

Daniel: Zvok sva posnela v Freekovem stanovanju, rapala sva v mikrofon v omari, pokriti z odejami. No, pesem ne bi bila nič posebnega, če nama ne bi pomagal nizozemski producent JK z 'beatom'. Mislim, da ritem perfektno ujame sporočilo, ki sva ga želela poslati in da je zaslužen za velik del uspeha.

Za video sva enostavno uporabila njegovo kamero. Pri prizorih, kot je tisti na gradu in sva na njih skupaj s Freekom, nama je pomagal prijatelj s Portugalske Joaquim Pimenta, ki je prav tako študiral v Ljubljani.

Freek: Vse sva posnela v dveh dneh. Pravzaprav se je to dogajalo prav zadnji teden mojega bivanja v Ljubljani, tako da sem video montiral že doma na Nizozemskem. Včasih sem bil prav slabe volje, ker sem ravno zapustil to mesto, potem pa sem moral pregledovati posnetke od tam.

Freek: Idealna je za pare. V centru je namreč zelo malo trgovin z oblačili, tako da lahko dame ostanejo osredotočene na resnično bistvo tega mesta: romantika, ki vodi k odličnemu seksu. Sprehajanje po središču ponoči s to ljubko malo rečico, osvetljeno s temi norimi lučmi. Skupaj z odličnim vinom iz Vinotoča zraven Ljubljanice me je to mesto vsak večer opijalo! Večerne zabave so super, čeprav erasmusovci preveč obiskujejo trapaste klube. Metelkova je čisto nekaj drugega, glasba je vedno drugačna, ljudje se razlikujejo, tam sem videl celo nekaj mojih profesorjev.

Daniel: Če bi lahko pisal pesem o stvareh, ki jih najbolj obožujem pri Ljubljani, bi 90 odstotkov besedila vsebovalo besedi »študentski boni«, haha. Toda, če smo resni – kombinacija veliko različnih stvari je bila tista, zaradi katere je bilo moje življenje tukaj tako posebno. Spoznal sem ogromno neverjetnih ljudi, ki so obogatili moje življenje. Brez krasnih ljudi bi bilo tudi najboljše mesto enostavno izguba časa. Tudi ljudje, s katerimi sem sodeloval v kliničnem centru – dojemam jih bolj kot družino kot sodelavce. Vedno so bili odprti do mojih idej in mi ponujali pomoč, kadar sem jo potreboval.

Freek: Mesto je tudi zelo živahno, skoraj vedno se dogaja kakšen festival. Ko sem se sprehajal mimo Kongresnega trga, sem se pogosto vprašal, kaj se dogaja tam. Ljubljana je tudi veliko bolj mirna, kot sem pričakoval. V prestolnici države bivše Jugoslavije sem pričakoval več nasilja, pa sem samo enkrat videl, kako sta se stepla dva odvisnika. Moje domače mesto, Arnhem, je ponoči veliko bolj agresivno.

Daniel: To je bilo leto, ko se mi nikoli ni bilo treba ozirati v preteklost in se spominjati dobrih starih časov – ti so bili pravzaprav moja sedanjost.

Freek: Nič kaj dosti, toda pekarne se morajo izboljšati. Vem, da je Daniel rapal o njih in dekle v posnetku je bilo zelo prijetno, toda kakovost izdelkov, recimo rogljičkov, ne dosega evropskih standardov. To bi znal biti problem.

Daniel: Kaj bi spremenil? Če sem iskren, gre tukaj za tako nepomembne reči, da si ne zaslužijo omembe. No, razen omejitev študentskih bonov po 20. uri.

Freek: Slovenija je čudovito zelena in zelo raznolika. Tu se da najti odlične kraje za izlete, visoke gore, reko turkizne barve, odbito pleme, ki v hribih pridobiva mlečne izdelke, in celo ogabno turistično mesto kot je Portorož.

Daniel: Rad imam naravo v Sloveniji, še posebej dolino Soče, Triglavski narodni park in Primorsko. Toda Slovenci ste veliko preveč obremenjeni s tem, da je Slovenija majhna država. V tem ne vidim nobenega problema. Ni se vam treba skrivati. Prepričan sem, da bosta prepoznavnost Slovenije in turizem v prihodnjih nekaj letih narasla. Sicer pa ste prijateljski in gostoljubni. Prva stvar, ko nekoga spoznate, je povabilo v vaše domače kraje, kjer človek dodobra spozna klet, kjer hranite domače pijače.

Freek: Slovenci ste skoraj povsod tipični prebivalci majhnih mest in to je dobro. Ne trudite se biti čim bolj moderni in v tem se razlikujete od Nizozemcev. V Ljubljani ste nekoliko bolj zaprti vase, toda če se vas kaj vpraša, ste zelo gostoljubni. Kot sem že rekel, lahko ste tudi precej cinični, zaradi česar dajete sproščen, prizemljen, včasih pa tudi rahlo depresiven vtis. Zakaj hudiča je stopnja samomorov tako visoka?! Dajte no, poglejte vso to lepoto, ki vas obdaja. Ko smo že pri tem – dobival sem se z eno Slovenko (a lahko pozdravim Urško?). Bila je ljubka, mirna, pametna in skrbna, kot kak medvedek. Čeprav ni bila kosmata.

Daniel: Po eni strani ja, po drugi spet ne. Odvisno je. Dejstvo je, da sem veliko žural, vendar sem se tudi veliko učil. Glavni razlog, da sem tukaj, je delo na projektih za moj magisterij, toda to še ne pomeni, da se ne morem hkrati tudi zabavati. Pravzaprav je zelo lahko pojasniti, od kod prihaja ta stereotip: Ljudje iz veliko različnih držav v svojih dvajsetih letih pridejo v tujo državo s ciljem nabirati nove izkušnje, spoznavati nove ljudi, izkusiti novo državo in študirati na novi univerzi. Seveda bodo najprej poskusili najti kolege z isto vizijo, šli bodo ven in se dobro imeli. Enostavno je, zato smo tukaj – da uživamo življenje. Res je tudi, da ima študent v prvih letnikih faksa, ki mora zgolj zbrati dovolj kreditnih točk, drugačne prioritete kot študenti, ki zaključujejo študij v drugi državi ali tukaj zaključujejo določen projekt.

Freek: Poskusi užaliti Nizozemca, haha. O tem sem že govoril v neki drugi pesmi, toda če povzamem – tako nekako je, ja.